Pred dobrim tednom je odprl vrata 16. arhitekturni bienale v Benetkah. Irski kuratorki, Yvonne Farrell in Shelley McNamara (Grafton architects), sta ga naslovili Freespace. Na ogled bo do 26. novembra. Zakaj ga morate obiskati in česa ne smete zgrešiti?

Freespace

Če se je nekaj prejšnjih kuratorjev osredotočalo na procese in koncepte, se tokratni kurirani del razstave vrača k arhitekturi. Tako v uvodnem delu Arsenalov prevladujejo makete in predstavitve arhitekturnih projektov in iskanje odprtih, svobodnih prostorov v njih. Izbrane arhitekte z vsega sveta sta nagovorili z uvodnim besedilom, na katerega so se odzvali s svojo razlago in postavitvijo. Poročali smo že, da je v tem izboru tudi slovenska arhitektka Maruša Zorec s svojim birojem Arrea arhitekti.

V drugem delu razstave so se kuratorji nacionalnih paviljonov v iskanju odprtega prostora odzvali v veliki meri konceptualno. Najbolj ekstremen v tem pogledu je angleški paviljon, ki je znotraj popolnoma prazen. Namesto razstave v paviljonu so postavili teraso na strehi nad paviljonom. Sporočilo se nanaša na Brexit in je naslovljeno Island.

paviljon Velike Britanije, interier, foto: Hélène Binet

paviljon Velike Britanije,  streha, foto: Hélène Binet

Ostro kritiko do tega pristopa je izrazil kontroverzni Patrik Schumaher, ki se sprašuje o namenu teh linearnih konceptualnih predstavitev. Kakšen je namen instalacij, ki so po njegovem ignorantske do stroke in vzvišene? S tem je izgubljena priložnost, da bi se pogovarjali o arhitekturi.

Sejem arhitekture

Reflektiranje bienala je nujno za razumevanje njegove vloge. Gre za osrednjo svetovno arhitekturno institucijo, ki vsaki dve leti pomembno vpliva na strokovne usmeritve. Moram priznati, da se s Scumaherjevo kritiko na nek način strinjam, kljub temu da me je angleški pavilijon navdušil. Beneški bienale namreč doživljam kot sejem arhitekture. Ker je arhitekturna tako večplastna, se bo komu zdela uporaba besede sejem neprimerna, saj gre za dogodek na najvišjem nivoju, kjer o arhitekturi govorimo vzvišeno. Pa vendar, če ga ne skušamo pogledati iz te prizemljene pozicije, lahko spregledamo njegovo bistvo.

Vsekakor ne gre za sejem izdelkov ali storitev, ampak za sejem misli in predstavljanje stanja arhitekturne zavesti v posameznih nacionalnih kontekstih. V globaliziranem svetu, kjer so si tehnike gradnje postale zelo podobne, kjer prevladujejo hitro rastoča generična mesta, je lahko prav bienale ključ do razumevanja posameznih nacionalnih identitet. V tem sta, po mojem mnenju, moč in pomen beneškega bineala.

Outsiderjev izbor

Švica

Letošnjega Beneškega leva je prejel švicarski paviljon za svoj »maniaristični raumplan«. Paviljon je opremljen s prostorskimi enotami različnimi meril, z osnovno, generično opremo, v slogu novozgrajenih stanovanj, ki so na ogled kupcem. Igra različnih meril in uporaba standardnih kosov opreme vzpodbuja k premisleku oblikovanja osnovnih elementov, ki gradijo stanovanjsko arhitekturo.

Foto: Wilson Wooton

Avstrija

Pavilijon preizprašuje odnos med funkcijo in lepoto. Ponazarja moč in svobodno izbiro arhitekture, da ustvarja prostore, ki niso podrejeni funkcionalnim in ekonomskim omejitvam.

Foto: Martin Mischkulnig

Bahrain

Drzna aluminijasta konstrukcija, oprta na dva trikotna nosilca, ustvarja prostor meditacije, ki ga zvočno napolnjujejo zvoki arabskih mest in molilnic.

Foto: Matevž Granda

Argentina

Horizontalnost argentinske ravninske, rodovitne pokrajine Pampa je ujeta v refleksen okvir.

Foto: Federico Cairoli

Hrvaška

Parametrična pergola je zgrajena iz ponavljajočih elementov, ki izhajajo iz meteorloške sheme orkana.

Foto: Matevž Granda

Kosovo

Generični opečni zidovi nedokončanih hiš uokvirjajo zrcalni prostor, na katerega sevajo neskončni krožniki satelitskih anten.

Anglija

Paviljon v Giardinih je prazen, nad njim je zgrajena terasa. Poleg tega je v Arsenalih na ogled rekonstruiran del nedavno odmevno porušenega Robin Hood gardens. Spremlja ga video posnetek, ki s kirurško natačnostjo dokumentira zgodbe izginulega življenja porušenih zidov.

Slovenija

Predstavitev izpostavlja problematiko vode in življenja z vodo. Komisar Matevž Čelik, direktor MAO, ga je naslovil Living with water. Multidisciplinarna ekipa se je ukvarjala s problematiko vode, kot virom življenja in hkrati, zaradi klimatskih sprememb in človeških posegov v okolje, grožnjo le temu. Predstavitev se opira na tradicijo in hkrati zre v prihodnost. Slovenija je bogata z vodo in to je danost, na katero je treba opozarjati in se je zavedati. Tudi v kontekstu arhitekture.

Več: livingwithwater.si

Foto: The Guardian

V osrednjem paviljonu v Giardinih, pa nikakor ne zamudite priložnosti, da se potopite v magični svet arhitekturnih modelov Petra Zumthorja.

Napisal: Matevž Granda

Opomba: Del slovenskega paviljona je tudi publikacija, v kateri je med drugim objavljen presek aktualne slovenske arhitekturne produkcije, povezane z vodo. Ustvarjala jo je ekipa revije Outsider: Nina Granda in Matevž Granda – glavna urednika, Ajda Bračič – izvršna urednica in Benja Pavlin – oblikovalka. Knjigo lahko kupite v knjigarnah beneškega bienala, knjigarni MAO in spletni trgovini Outsider. Vabljeni k branju.

Living with water