Kako razmišljati o scenografiji? Podobno kot glasba tudi prostor na odru zares obstaja le v času gledališke igre ali operne predstave; vse, kar za njima ostane po uri ali dveh v zatemljeni dvorani, so njuni vizualni in tekstualni zapisi: načrti, skice, makete, notni zapisi in časopisne kritike. Če natisnjenim dramam še priznavamo status avtonomne literarnega…
Nadaljuj z branjem
Nina Šorak je po študiju filozofije in dramaturgije kot dramaturginja sodelovala pri različnih institucionalnih gledaliških projektih, v zadnjem času pa se je uveljavila kot režiserska samostojnih projektov na neinstitucionalni gledališki sceni. O ustvarjanju, ki presega običajno gledališko ustvarjanje, smo se pogovarjali letos poleti. V svoje gledališko delo vnašaš postopke in principe raziskav z drugih področij:…
Nadaljuj z branjem
Ko je človek pred štirimi ali petimi desetletji odšel po karte v gledališče, je vprašanje »je kakšna loža prvega reda še prosta« zvenelo vsaj nekoliko pretenciozno, če že ne naravnost snobovsko. Ker je bilo toliko gledališč širom Evrope zgrajenih v drugi polovici 19. stoletja, je bilo po drugi strani vprašanje čisto na mestu. Nekatere stare…
Nadaljuj z branjem
Vsaka država ima svoje značilnosti, a nekatere včasih opaziš šele, ko jih v tujini ni nikjer na spregled. Zame je to, malce presenetljivo, način, kako se Slovenci družimo, navezujemo in ohranjamo stike s prijatelji in znanci, ter pomembnost, ki jim jo pripisujemo. V primerjavi z Ameriko, kjer trenutno živim, smo pri nas precej bolj konkretni.…
Nadaljuj z branjem
Koncept: Mobilni dogodek je manj arhitektura, kot je začasna instalacija. Dogodek, ki so ga podrobno raziskovali situacionisti z Guyem Debordom na čelu, je srž vsake urbanosti. Gre za spontano srečanje naključnih mimoidočih, ki se za trenutek združijo, ustvarijo nekaj edinstvenega in neponovljivega ter nadaljujejo svoje urbano romanje. Arhitekturnost potujočega dogodka je moč videti v začasnih…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
