• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
INDIGO
/
12 novembra, 2016

Nina Šorak: Zakaj bi vedno hodili gledat iste obraze in isti tip humorja?

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Nina Šorak je po študiju filozofije in dramaturgije kot dramaturginja sodelovala pri različnih institucionalnih gledaliških projektih, v zadnjem času pa se je uveljavila kot režiserska samostojnih projektov na neinstitucionalni gledališki sceni. O ustvarjanju, ki presega običajno gledališko ustvarjanje, smo se pogovarjali letos poleti.

V svoje gledališko delo vnašaš postopke in principe raziskav z drugih področij: sodeluješ z biologinjo in dramaturginjo Urško Adamič, psihologom Vidom Vanjo Voduškom, sama si po izobrazbi filozofinja, ultimativni izraz pa si našla v gledališču. V čem se ti zdi gledališče intrigantno? Zakaj je zate gledališki diskurz tisti, v katerem iščeš vsebine z drugih znanstvenih področij?

Nekdo te vsebine predeluje prek filozofije ali prek glasbe ali prek ekonomije …

Obstaja veliko izraznih možnosti, ki lahko govorijo o eni in isti stvari. Meni osebno je gledališče bližje predvsem zaradi življenjskosti. Ker imam rada živost človeka in razmislek o njem. Zanimivo se mi zdi, da se z gledališčem približuješ zemlji in raziskavi človeka v vsakdanjem življenju, in to sem potrebovala – medij, s katerim lahko teorijo prevedem v konkretno, v nekaj, kar se nam dogaja. Gledališče ne operira samo z besedo, ampak ponuja večji razpon izraznih sredstev in možnosti. Možnost, da se igraš s kontrasti in konflikti ter obenem ustvarjaš nekaj, kar je misel na abstraktni ravni, neki drugačen tip razmisleka. Gledališče raziskuje vsakdanje situacije in banalne dialoge, v katerih se človek intimno zelo hitro najde. Če lahko nekoga nagovoriš osebno, posameznika – gledalca –, imaš zelo dobre možnosti, da mu odpreš še kako drugo vprašanje. Verjamem, da ima emocija, ki se sproža ob gledanju neke predstave, moč, da odpira vprašanja. Kot gledalec navežeš gledano na svoje zgodbe, na svoje izkustvo, kar pomeni, da lahko posredno razčiščuješ oziroma premišljuješ to, kar se ti trenutno dogaja v življenju.

mala

Foto: Sunčan Stone

Prav ta potencial gledališke govorice raziskuje tvoja zadnja predstava Kje sem ostala. Gre za avtorski projekt, ki se ukvarja s problemom demence. Predstava, ki je nastajala prek raziskave na teoretski ravni in v dialogu z obolelimi, je nazadnje prikazana v intimnem dialogu med mamo in sinom ter učinkuje zelo emotivno.

Ja, v gledališču gre vedno za kolektivno izkušnjo gledanja predstave – in pri predstavi Kje sem ostala sem to izrazito opazila. Demenca sama ni totalen tabu, a se zelo malo ljudi ukvarja s skrbniki obolelih s to boleznijo, ki pa prav tako potrebujejo pomoč. Ti, ki skrbijo za obolele, so obravnavani kot zdravi in z njimi se redkokdo ukvarja. V okviru predstav, ki smo jih imeli, znotraj teh nekaj gostovanj, sem opazila, da je kolektivna izkušnja gledanja predstave, sploh ljudi s tovrstnimi izkušnjami, zelo pomembna, ravno zaradi ustvarjanja povezanosti med njimi, ker so ugotovili, da niso več sami in da imajo poleg sebe še vsaj sto ljudi z istimi težavami. Zelo pomemben je občutek, da lahko sprostiš svojo napetost, svojo bolečino, izredno pomembna pa je tudi odzivnost tistih, ki se z demenco soočajo vsak dan in pričajo o tem, da je bila zanje predstava na ravni iste izkušnje. Zdi se mi bistveno, da se zavedamo gledalca, posameznika, in da delamo predstavo prav zanj.

Verjetno je najlepše, kar se ti kot ustvarjalki lahko zgodi, da predstava nagovori gledalca in daje nekaj bistvenega širšemu socialnemu kontekstu.

Imeli smo srečo, da smo začeli predstavo s kampanjo preko Kickstarterja, kar nam je posredno prineslo veliko medijsko podporo. Glas je tako prišel do ljudi, ki sicer ne obiskujejo gledališč. Na predstavo je prišla publika, ki še nikdar ni bila v Plesnem teatru Ljubljana. To je tisto, kar si želim, da bi bil cilj gledališča. Zelo lepa izkušnja je, da povabiš v teater nekoga, ki nima navade, da bi vsaj občasno zahajal vanj. Ne nazadnje, gledališče je za ljudi. Malo sem sita predstav, namenjenih le določenemu krogu, in dostikrat se tudi sama znajdem znotraj takih predstav.

Kljub veliki komunikativnosti predstave je njen domet, ker nimate institucionalnega producenta, omejen.

Trenutno sem v situaciji, ko želim predstavo »prodati«, da bi z njo čim več gostovali, in velik problem je, da to ni komedija. In to je stvar, o kateri se človek, ki vodi neko kulturno institucijo, denimo kulturni dom, odloči sam. Gre za odločitev posameznika, kam bo usmeril svoj repertoar in abonma v sezoni. Moja izkušnja gledališkega ustvarjanja v Sloveniji kaže, da se večinoma osredotočajo na komedije in znane obraze. Konec koncev pa je odziv na našo predstavo zelo dober, ker so gledalci zadovoljni, saj predstava nanje vpliva na neki nov način. Ampak preden to dosežeš, se pojavi ogromno ovir, in zdi se mi, da je to stvar politike. To je politika umetniških vodij, ki določajo, kakšen program bodo nudili svojim gledalcem. In gledalci, bodisi na vasi bodisi v mestu, ne hrepenijo samo po tem, kar jim nudijo. Je pa res, da je tu zelo veliko dela. Če bo vedno več ponudb za ljudi, ki delamo na off sceni, za prostore, o katerih govorim, se mi zdi nujno, da se počasi dodajajo vsebine, ki so v nasprotju s tem, kar je že toliko let vizija kulturnih domov. Ker na ta način odpiraš razpon tem, o katerih se lahko govori. Odpiraš neko drugo vsebino, ki je zelo pomembna za ohranjanje privlačnosti in zanimivosti repertoarja. Konec koncev, zakaj bi vedno hodili gledat iste obraze in isti tip humorja?

Pri tvojem delu je zelo specifično to, da se v ustvarjalnem procesu ne postavljaš na klasično režisersko pozicijo, temveč delo vodiš tako, da so vsi ustvarjalci avtorsko enakovredno vpleteni. Besedilo nastaja tekom procesa, kar daje predstavam avtentičnost in legitimnost.

Res je, najprej poskušam upoštevati čim več teoretskih izhodišč, potem se z Uršo lotiva pisanja situacij, in šele igralci so tisti, ki oživijo jezik s tem, da sami ustvarjajo dialoge – sami ustvarjajo svoj tekst. S teoretsko podporo jim želim odpreti polje razmisleka o konkretnih situacijah. Zanimivo se mi zdi, da se poskuša iz različnih smeri narediti nekaj, kar ustvarja osnovo, ki jo z igralci nadalje prevajamo tako, da jo oni oživijo na odru, z dialogi, z odzivom na vsebino. Režiser kot vodja skupine mora imeti odprte oči in ušesa, da zaznava, kaj kdo potrebuje. Pomembno se mi zdi, da v procesu vsi raziskujemo na obeh področjih: lastno vlogo in temo celotne predstave. Zelo lepa je bila ta izkušnja demence, ko sta oba igralca, Iztok in Marinka, spoznavala ljudi z demenco, in njihove skrbnike – prek spoznavanja z njimi smo poskušali razumeti, na kakšen način delujejo in kakšno je njihovo življenje. Ključnega pomena je, da se vsem ustvarjalcem v ekipi odpreta polje razmisleka in emotivni odziv na temo. To pa se zgodi samo z izkušnjo in s tem, da si se kot sodelavec pripravljen prepustiti procesu, da nisi tiste vrste igralec ali sodelavec, ki dobi tekst in hoče, da se mu pove, kaj mora narediti.

Način, kako se lotevaš gledališke produkcije, v katerem so čas študija, tip raziskave in angažma sodelavcev prilagojeni posebnostim posameznega projekta, je, vsaj po mojih izkušnjah, v državnih gledaliških hišah neuresničljiv. Zdi se mi, da produkcijski model uveljavljenih gledaliških ustanov, ki je naravnan v hiperprodukcijo in podrejen tržnim, statističnim in birokratskim postavkam repertoarnega programa, tovrstne kreativne svobode ne dopušča, morda kreativni potencial umetnikov celo zavira.

Tudi znotraj off scene je konec koncev podobno – dobiš neki zelo mizeren honorar in moraš potem prepričati vse ostale v ekipi, da se je dela vredno lotiti na širši raziskovalni način. Obenem nimaš prostora za vaje … Na neinstitucionalni sceni so možnosti omejene tudi v smislu produkcije. Zame je velika ovira to, da moraš predstavo tudi na off sceni končati v roku, ki si ga dobil na razpisu. Veliko je pravil in omejitev, zato ti lahko ekipa začne razpadati, pogosto se namreč zgodi, da dobiš le tretjino sredstev, za katera si zaprosil na razpisu. Če nočeš, da bi ljudje delali zastonj, imaš potem velik problem, kako sploh uresničiti koncept, ki si si ga zamislil. Zaradi nizkih proračunov je vse naravnano tako, da se dela zelo intimno in imaš največ dva igralca, kar pa je za ustvarjalni potencial seveda huda omejitev. Po nekaj letih dela z zgolj dvema igralcema bi bil že čas, da bi bil kakšen več – in pojavlja se vprašanje, kako to realizirati tako, da bi soustvarjalci tudi kaj dobili. V smislu miselnosti in tržne naravnanosti pa je res tako, kot praviš, na off sceni je pristop k delu svobodnejši, predvsem v tem, kako se lotiš vključevanja vseh ostalih sodelujočih.

Realnost je točno taka, kot jo opisuješ, vendar krivdo nerada pripisujem tako abstraktni stvari, kot je institucija, ker menim, da institucijo tvorijo posamezniki. Posameznik sam se odloči, ali bo v projekt vstopil na tak način ali ne.

Pogovarjal se je: Andraž Zidar

mala3

NIna Šorak, foto: Maksimilijan Sušnik

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPRI TRUMPU DOMA
NaslednjiFUTURE ARCHITECTURE: LETO IINext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaINDIGOUmetnost

Aaron Moulton: Umetnost je sankcionirana norost

2 septembra, 2018
INDIGO

Bara Kolenc: Hiša govoric

18 oktobra, 2018
ArhitekturaINDIGO

Z RADOVEDNOSTJO DO DRŽAVE, ODPORNE NA KRIZE

19 septembra, 2016
ArhitekturaINDIGO

Miloš Kosec: Zaratustra dvakrat v Ljubljani

13 septembra, 2018
INDIGOkolumne

Martin Horvat: Strah pred domačnostjo

4 septembra, 2016
ArhitekturaINDIGO

Chiaretta Sarfatti: Srečanje z anarhitekturo

18 oktobra, 2017
ArhitekturaINDIGO

Namesto o jezikovni nadvladi razmišljati o jezikovnem sobivanju

3 oktobra, 2016
INDIGO

Horoskop

29 septembra, 2017
1 2 3
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo