V Izoli bi radi spet gradili nov otok. Za takšen gradben podvig občina nima le ekonomsko-turističnih (in menda celo okoljskih) argumentov, ampak tudi zgodovinske: saj sta bili naši največji obalni mesti Izola in Koper nekdaj otoški naselji. Nomen est omen: če Isola v italijanščini pomeni otok, otoka pa več ni, bo njegova reinkarnacija za nazaj…
Nadaljuj z branjem
Obmorske planjave zahodne Danske so del Waddenskega morja, ki se očesu, vajenem slikovitih skalnatih obal Jadrana, na prvi pogled zdi enolična in nič kaj slikovita tvorba. Visoka trava na nerodovitnih peščenih tleh, nenehen veter iz Severnega morja in kilometre dolgi protipoplavni nasipi pa od trenutka, ko se ustavimo in prisluhnemo redko poseljeni pokrajini, razkrijejo čisto…
Nadaljuj z branjem
Naslovna fotografija: Pod površjem: otok plastičnih odpadkov, ki ga tvori severno-pacifiški krožni tok, 2009 © Lindsey Hoshaw Vsakih 20 do 30 sekund v svetovna morja zaide od 2000 do 2500 kilogramov odpadkov. Časopis bo razpadal 6 tednov, embalaža od mleka 3 mesece, penasta plavalna boja približno 50 let, plastenka neverjetnih 450, ribiška vrvica celo do…
Nadaljuj z branjem
Idejna prostorska zasnova ribiškega pristanišča v Strunjanu je nastalav okviru EU projekta SHAPE (Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea), ki je bil namenjen vzpostavitvi sistema integralnega načrtovanja v obalnem pasu. Za območje Slovenske obale se je izvajal pod okriljem RRC Koper s sodelovanjem občine Piran, občine Izola in Krajinskega…
Nadaljuj z branjem
V junijski, poletni številki Outsiderja 2016 smo se med drugim dotaknili ljubljenega in osovraženega dunajskega arhitekta Hundertwasserja – umetnika, ki ga imajo mnogi (in morda celo povsem upravičeno) za avtorja populistične, barvite in všečne arhitekture. Arhitekture za na plažo, skratka – podobno, kot radi julija in avgusta namesto zbranih del slovenskih pisateljev ali pa mednarodnih…
Nadaljuj z branjem
V veliko sečoveljsko slano polje, plitev stik sladke vode reke Dragonje in slanih voda Piranskega zaliva se že stoletja vtiskuje pravilen geometrijski raster prekopov, kanalov in nasipov. Na preklopih mreže so tu in tam postavljene kamnite hiše, danes večinoma v ruševinah, ki kot zakovice pritrjujejo mrežo solnih polj na plitvo dno, da ga ne bi…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
