Ob današnji, prepogosto generični arhitekturi ali tisti, ki v formi ali z drugih vidikov predstavlja presežek na račun potratne rabe gradiv ali ekstravagantnih, toda slabo izkoriščenih tlorisov, natančen študij nekaterih stvaritev povojne arhitekture upravičeno rezultira v nostalgiji. Med najkvalitetnejše stvaritve tega obdobja pri nas zagotovo sodita stolpnici na Trgu republike v Ljubljani, ki ju je v začetku šestdesetih let preteklega stoletja zasnovala projektantska ekipa pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja in s pomembnim prispevkom inženirja dr. Ervina Preloga. Stolpnici, sprva zasnovani kot enako oblikovana, 27-etažna objekta, v stroki med drugim sprožata premisleke o vzorih za podvojeni dominanti nad veliko ploščadjo, interpretacije končne realizacije kompleksa po tem, ko so v projekt vstopili novi investitorji in sta bila objekta znižana, občasno pa je deležen omembe tudi naguban kamnit fasadni plašč, ki v luči t. i. bekleidungsprinzipa opozarja na vpliv Jožeta Plečnika na Ravnikarjevo delo. Ob tem je doslej manj pozornosti vzbudila sama zasnova – konstrukcijska, tlorisna, kakor tudi zasnova fasad obeh stolpnic – ki je izhajala iz tedaj najsodobnejših dognanj v tujini. Oblikovala jo je težnja po optimizaciji v smislu minimalne porabe materiala, poenostavitve in pocenitve gradnje, zmanjšanja stroškov obratovanja stavbe, čim daljše obstojnosti materialov, predvsem pa tudi doseganja največjega izkoristka in funkcionalnosti prostorov.

Optimizacijo tlorisne zasnove lepo prikaže zapis v idejnem projektu: »S tem, da je vse koncentrirano v samem jedru, je podana možnost svobodnih razmestitev pisarniških prostorov v vsem obodnem pasu.« Na ta način je bilo doseženo izredno ugodno razmerje med površino jedra in pisarniškimi prostori, in sicer 29 : 71, pri čemer je kot običajno pri podobnih pisarniških objektih veljalo razmerje 40 : 60. Obodni pas je bil tehnično razdeljen na osnovni modul 1,5 metra in oskrbovan z vsemi inštalacijami, tako da je bilo pisarniški prostor po obodu stavbe možno poljubno deliti skladno z modulom, kar je za uporabnike objekta še danes ključnega pomena.

Jedro, v katerem se koncentrirajo vse vertikalne in horizontalne komunikacije, je tudi glavni statični element stolpnic na Trgu republike. Nosilno betonsko jedro je obravnavano kot »stebelni element«, ki prenaša vso težo zgradbe na temelje. Tvorijo ga tri stene, oblikovane v obliki črke V, povezane v vsaki etaži znotraj jedra z debelo monolitno ploščo, perforirano za dvigala, inštalacijske jaške in stopnišče. V jedro, deloma pa tudi v plošče znotraj njega, so sidrane betonske konzole, ki v obodnem delu vsake etaže tvorijo rebra, ki se proti robu ožijo. Z namenom premagovanja velikega konzolnega momenta ob posnetem vogalu trikotnika je del rebričastega stropa ob jedru oblikovan kot vuta[1], ki se nadaljuje v nosilce po principu »roke«. Tako optimizirana zasnova nosilnih elementov je omogočala boljši raznos točkovnih obremenitev, manjšo porabo materiala, tudi z uporabo lahkih montažnih betonskih plošč na obodu, debelih le nekaj centimetrov, kar je pocenilo gradnjo. Da je bil cenovni vidik neprestano upoštevan, razkrivajo tudi zapisi v arhivskem gradivu: »Zaradi ponavljanja posameznih elementov šestkrat v etaži bo možno ‘škatlasti’ opaž racionalno izkoristiti.«

Do potankosti premišljeni so tudi temelji. V začetni fazi načrtovanja so se odločali med temeljenjem na pilotih in plavajoči plošči (škatlasti sistem). Z izborom slednjega naj bi bila dosežena popolna razbremenitev – teža izkopanega materiala naj bi bila enaka teži stolpnice, deformacije oz. posedanje objekta, tudi zaradi nihanja talne vode, pa minimalne. Jedro stolpnice je bilo tako fundirano »na peto«, ki služi raznosu vertikalne obtežbe in je bila izoblikovana kot šesterokotni škatlasti nosilni sistem, v delu (zaradi zelo velikih strižnih napetosti) polno zabetoniran. Tak način temeljenja je imel poleg velike stabilnosti in minimalnih deformacij objekta tudi to prednost, da je bilo možno obe kletni etaži funkcionalno povsem izkoristiti. Pri tem je bilo pri zasnovi konstrukcije upoštevano, da se bo gradilo na potresnem območju. Izbrani koeficient je bil trikrat večji od tedaj predpisanega in naj bi odgovarjal silam najmočnejših potresov – tudi takega, ki je porušil Ljubljano leta 1985. »Objekt je po svojem karakterju (armirani betonski zidovi, brez posameznih stebrov) ‘potresno varen’ (…). Ker smo pri preračunu tudi vzeli dokaj visok potresni faktor in ker so analize pokazale dokaj ugodne dinamične obremenitve (lastno nihanje stolpa je izven resonančnega območja), je potresna varnost objekta še izboljšana. Lastna frekvenca nihanja stavbe se ne približa resonančni legi in je zato manj občutljiva za potresne sunke.«

Če so kvalitete same konstrukcije stolpnic v javnosti manj znane, pa fasade stolpnic marsikomu vzbujajo občutek estetskega ugodja. Toda nikakor jih ni generiral samo likovni vidik. Projektirane so bile po švicarskih toplotnih računih osončenja in temperatur v prostorih, »ki priporočajo različno velikost zasteklitve na posameznih fasadah obeh stolpnic. Predlagani način zasteklitve se ravna predvsem po orientaciji fasade.« Na podlagi diagramov osončenja fasad je nastalo več variant oblikovanja fasad, ki se razlikujejo v deležu zasteklitve na posameznih fasadah – ta naj bi bil najmanjši na južni oz. jugozahodni strani, kjer je pregrevanje steklenih površin največje. Malokdo danes opazi, da se posamezne stranice stolpnic razlikujejo v členitvi, prvotno zamišljena členitev fasadnega plašča (s tremi različnimi velikostmi oken) pa naj bi znižala obratovalne stroške za 10 %. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi vertikalni kamniti zasloni.

Ob tem je manj znano tudi, da pohorski tonalit ni bil a priori prva izbira za fasadno oblogo. Projektanti so motrili več opcij, in sicer marmor oz. naravni kamen, beton, »lit na lice«, z reliefno obdelavo, salonit, emajlirano pločevino in aluminij »v pastelnih tonih«, sprva pa tudi plastične mase in steklo. »Cene posameznih materialov se med seboj bistveno ne razlikujejo. Pomembnejše je bilo vprašanje, kateri materiali so trpežnejši in primernejši za vzdrževanje, poleg temeljne odločitve o estetskem videzu fasade,« lahko preberemo v arhivski dokumentaciji. Prej naveden širok izbor materialov za fasadno oblogo je bil naposled omejen na dva, kamen in pločevino. Beton in salonit nista bila dovolj »ugledna«, ostala gradiva pa niso bila izbrana zaradi pomanjkljivosti in nepreizkušenosti, pri čemer je bila aluminijasta pločevina vendarle ocenjena kot primerna za prototipno preizkušnjo. Prototip je izdelala Tovarna emajlirane posode EMO Celje, drugi prototip naj bi bil izdelan v sodelovanju s tovarno IMPOL iz Slovenske Bistrice. Naposled je bil med vsemi predlaganimi izbran tradicionalni material – naravni kamen, najodpornejši proti koroziji. »Kemični procesi, ki jim je kamen kot že tisočletja uporabljan gradbeni material na zgradbi izpostavljen, so dovolj poznani, da ne more priti do neprijetnih presenečenj.« Izbran je bil pohorski granit, tudi z ozirom na to, da gre za »domači izvor materiala«.

V raziskavi arhivske dokumentacije, vezane na kompleks Trga republike, so bile odkrite še številne druge podrobnosti o tem najpomembnejšem Ravnikarjevem delu, ki bodo lahko v pomoč pri ohranjanju spomenika in osvetljevanju kvalitet ter s tem vrednotenju Ravnikarjevih del in tudi druge arhitekture modernizma, tako v stroki kot v širši javnosti, še po zaključku Ravnikarjevega leta.

Napisala: Tina Potočnik, konservatorka, ZVKDS.

Naslovna slika: Pogled na stolpnici v gradnji, 1966. Vir: Arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, fototeka.
Viri: Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI ZAL, fond LJU 173 IZITR.

[1] Vúta: stopničasta ali linearna odebelitev plošče ali nosilca na mestu podprtja s stebrom ali steno, ki omogoča bolj zvezen potek sil po konstrukciji s plošče ali nosilca na stebre in stene.

Prispevek je del serije zapisov, posvečenih stavbam Edvarda Ravnikarja v Ravnikarjevem letu 2023.

*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!