No products in the cart.
Trafika med izbranimi projekti Evropske nagrade za urbani javni prostor 2022
Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email
Plečnikov kiosk, ki smo ga lansko leto oživili pri Outsiderju in je postal mali kulturni center Trafika, je izbran med 25 izbranih del na razpisu za Evropsko nagrado za urbani javni prostor (European Prize for Urban Public Space) 2022.
Žirija (predsednica Teresa Galí-Izard, člani Andreas Ruby, Eleni Myrivili, Hans Ibelings, Paloma Strelitz in Špela Videčnik) je med skupno 326 prijavljenimi deli izbrala 25 del in med njimi 5 finalistov, ki se bodo uvrstili v drugi krog. Izbrana dela tvorijo Arhiv nagrade, kjer so predstavljeni najboljši projekti razpisa vse od prve podelitve leta 2000, in bodo vključena tudi v publikacijah ali razstavah nagrade.
→ Vsi prijavljeni projekti
→ Izbrana dela
V uredništvu Outsiderja nas veseli, da je žirija prepoznala našo arhitekturno misel: da prostor lahko oblikujemo tudi s smiselno rabo že obstoječega, ne le z gradnjo novega.
Evropska nagrada za urbani javni prostor je bienalna pobuda Centra za sodobno kulturo iz Barcelone (CCCB). Nagrada je že od svojega začetka namenjena prepoznavanju in predstavljanju najboljših del, ki ustvarjajo, obnavljajo in izboljšujejo javni prostor v Evropi. Gre za edino nagrado v Evropi, ki – ob zavedanju dvoumnosti, povezanih s pojmom javnega prostora – daje priznanje in prepoznavnost prostoru, ki je javen (odprt in univerzalno dostopen) in urban. Nagrada se zato razlikuje od drugih pobud, osredotočenih na figuro arhitekta, in nagrad, ki se podeljujejo za krajinske projekte, saj opozarja na povezovalni in civilni značaj tipično mestnega prostora.
Več: https://www.publicspace.org/about-the-prize
Spodaj objavljamo besedilo prijave na razpis z naslovom Na novo odkriti Plečnikov kiosk kot javni prostor: Trafika Outsider.
Stanje pred posegom
Arhitekt Jože Plečnik je v Ljubljani v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval tri kioske, ulične prodajalne časopisov in cigaret. Arhitekt je bil strasten kadilec in je na javnih mestih načrtoval tudi prodajalne cigaret. Kiosk je bil v tridesetih letih obrastel z divjo trto, služil pa je tudi kot plakatni steber za oglase.
Plečnikov kiosk je postavljen na Vegovo ulico v središču Ljubljane, ki si jo je Plečnik zamislil kot kulturno avenijo, ki bi potekala od Južnega trga (danes Knafljev prehod) do cerkve v Trnovem. Ulica je obdana s stavbami, namenjenimi kulturi in arhitekturi (npr. Hiša arhitekture ZAPS, bližina Fakultete za arhitekturo …), a te vsebine se med seboj niso povezovale.
Pozabljeni kiosk je pred leti odkrila Darja Pergovnik, konzervatorka Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in na njeno pobudo je bil skrbno obnovljen. Plečnikov kiosk je potem 13 let sameval, bil je zapuščen in nanj so lepili le priložnostne plakate. Tako kot časopisi je potreboval osvežitev, nov pristop in novo osmišljenje.
Kiosk smo pri arhitekturni reviji Outsider prepoznali kot majhno, a močno in učinkovito povezovalno točko, generator kulture in arhitekture v mestu in jo spomladi leta 2021 obudili.
Predmet intervencije je zelo majhen in skromen. Manj kot dva kvadratna metra v tlorisu velika opečnata trafika iz tridesetih let, ki je večina mimobežnih meščanov prej sploh ni opazila. Vendar pa z obuditvijo njen učinek na prostor postane velik in opazen.
Gre bolj za miselni arhitekturni poseg, ne za dejansko fizično gradnjo. Novo življenje Plečnikove trafike na Vegovi se navezuje na izhodišče, da arhitektovo polje ustvarjanja ni le gradnja stavb in koncipiranje načrtov, ampak tudi oblikovanje prostora z inovativno rabo, novim pogledom na prostor, velikodušnostjo in igrivostjo.
Izhodišče naše arhitekture ob Plečnikovem kiosku je misel, da prostorski in družbeni razvoj ni enak spodbujanju nepremičninskih špekulacij, odetih v bolj ali manj bleščeče plašče, arhitektova vloga pa ni obsojena na servilno izpolnjevanje projektnih nalog. To je stališče, ki je kritično do aktualnega razvoja Ljubljane, ki se spreminja v mesto za bogate in na obrobje izrinja vse, kar ni zanimivo za investitorje.
Majhna Plečnikova trafika je postavljena v urbani javni prostor: na pločnik med cesto s parkirnim pasom in prostorom z vhodi v stanovanjsko stavbo in fotokopirnico, v neposredni bližini majhnega »parka«. Ko je bila prazna in zapuščena, se je trafika v raznolikem javnem prostoru izgubila. Ko pa smo jo napolnili z vsebino odprli, je naenkrat postala žarišče novega trga: ustvarjenega le z domišljenim programom.
Naša intervencija je torej vsebinska: prej dolgo neopaženi in zapuščeni kiosk smo spregledali z novim pogledom in ga razumeli kot fizično majhen, a idejno velik objekt. Razumemo ga kot generator javnega prostora.
Ker objekt nima lastnega električnega priključka, je edini vir elektrike bližnja mestna svetilka, ki jo vsak večer ob sončnem zahodu prižge senzor. To še poudarja zlitje trafike z urbano okolico. Takrat ob izbranih večerih prirejamo pogovorna srečanja in debate: Festival Trafika ob sončem zahodu. Iz zapuščenega uličnega kioska je nastal živahen, zanimiv in sodoben javni prostor.
Trafiko smo napolnili smo jo z nekaterimi publikacijami ter izbrali sodelavce, ki so vsak dan na voljo za klepet, nakup publikacij in hitre informacije o okoliški arhitekturi.
Zasnovali smo časopis Trafika, ki je brezplačnik z vsebinami o prostoru in izhaja nekajkrat letno. Kdor obišče Trafiko, prejme časopis, v njem pa so zgodbe o javnem prostoru in kako ga lahko uporabljamo na načine, ki spodbujajo druženja, sodelovanja in razprave. Trafika je maja 2022 izšla tudi kot priloga osrednjega dnevnega časopisa Delo. Razpisali smo mednarodni natečaj Trafika prihodnosti, kjer so se arhitekti in oblikovalci v mednarodnem prostoru spraševali o pomenu uličnih kioskov danes. Tako je Trafika postala globalna točka izmenjav.
Plečnikov kiosk na Vegovi v Ljubljani je z močjo ideje postal učinkovit, prodoren in sodoben javni prostor. Prostor srečevanja, idej in pozitivnih naključij. Prostor je nastal od spodaj navzgor, nastal je brez javnega subvencioniranja, kot idejni eksperiment na temelju bogate arhitekturne dediščine. Mestu je vrnil prodajalnico časopisov in publikacij, ki žal izginjajo iz mesta, in prostor napolnil z idejami in srečevanji.
Natečaj Trafika prihodnosti
V izboru tudi projekt Krater
Veseli pa smo tudi dejstva, da je žirija med izbranih 25 projektov umestila še en slovenski projekt, in sicer Krater. Urejanje javnega prostora je vedno bolj v ospredju zanimanja arhitektov.
Izbor projektov si lahko ogledate na povezavi:
https://www.publicspace.org/the-prize/-/edition/2022/selected-only
Pri Outsiderju bomo teme, povezane z urejanjem javnega prostora podrobno spremljali še naprej. Naše delo lahko podprete z naročilom na revijo Outsider.
Pripravila: Luka Jerman, Nina Granda
