Čebelarstvo je del tradicije, a pred leti se je ta starodavna, a hkrati sodobna dejavnost, še bolj popularizirala. Panji so iz vaških travnikov in gozdov dosegli nove prostore, prostore v središču mest. Med drugimi ima za popularizacijo čebelarjenja in osveščanje, da lahko gre za povsem mestno dejavnost, v našem prostoru veliko zaslug društvo Urbani čebelar.

Društvo se v letošnjem in prihodnjem letu ukvarja z izjemno zanimivim programom, ki ga bomo spremljali tudi mi. Povezuje namreč čebelarjenje s razmisleki in pobudami na področju socialnih ved, arhitekture in prostorskega oblikovanja. Gre za socialnopedagoško sodelovanje z zapori oziroma čebelarjenje v zaporih. V ta namen so se v društvu povezali z Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij RS (URSIKS) in zaporom na Igu (Odprti oddelek) pri Ljubljani. Tam bodo spomladi postavili panje, vanje naselili čebelje družine in zaprte osebe, ki se bodo vključile v program čebelarjenja, urili v novi veščini in jim s tem pomagali pri resocializaciji. »Čebelarjenje nasploh ljudi senzibilizira, postanejo bolj pozorni na naravo in se prek čebel tudi prilagajajo določenemu okolju.«, ugotavljajo v društvu.

Povezali so se tudi s Fakulteto za dizajn UP – študenti in študentke so v okviru seminarja – 3. letnik, smer Notranja oprema, pod mentorstvom prof. dr. Jasne Hrovatin in v somentorstvu z Gorazdom Trušnovcem pripravili predloge za smiselno in izvirno postavitev teh panjev na vrt Odprtega oddelka zapora na Igu, študenti in študentke 2. letnika smer Vizualne komunikacije  pa so pod mentorstvom asist. Nataše Šušteršič Plotajs pripravili vizualne predloge šablon za poslikavo panjev, da bodo ti čim bolj privlačni tudi za oko.

Strokovna žirija, v sestavi (krajinskih) arhitektk in arhitektov (Jasna Hrovatin, Gorazd Trušnovec, Andreja Zapušek, Nina Granda) ter predstojnice Odprtega oddelka Ig Hermine Androjna, je izmed zanimivih rešitev izbrala predlog, ki mu bo sledila realizacija na konkretni lokaciji.

Upamo, da bo možno ta pilotni projekt še nadgrajevati in ga umestiti v več okolij, primeren bi bil tudi za varstveno-delovne centre in njihove varovance.

Pilotni projekt Medena celica je del širšega projekta FoodE, ki združuje 23 partnerjev iz vse Evrope in je financiran iz evropske perspektive Horizont 2020. Društvo Urbani čebelar kot edini slovenski partner izvaja enega izmed 15 pilotov v okviru krovne iniciative FoodE, ki raziskuje možnosti trajnostne preskrbe s hrano v mestih. Slovenski prispevek je tudi edini, ki obravnava čebelarjenje v mestu.

Pripravila: Nina Granda

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja