Ko so portugalske obale svoj čas zapuščale nepreštevne ladje, polne drznih pomorščakov, ki so se namenili prek nestanovitnih morij odkrivat tuje dežele, so za njimi na sipinah Atlantskega oceana ostale portugalske žene in mahale v slovo. Melanholičen občutek oddaljenosti, ki se rodi iz odsotnosti ljubljene osebe in nostalgije po preteklosti, in ki hkrati botruje nastanku najbolj pretresljive in lepe umetnosti, so prelile v neprevedljivo, a čudovito poetično besedo saudade. Saudade pomeni stati na obali, opazovati nastanek sipin, poslušati glasbo, ljubiti umetnost. Saudade je žalostna lepota minevanja.
Monochrome arhitekti, Peter Vezjak in Špela Hudnik, sta na prostranem posestvu blizu atlantske obale na Portugalskem zasnovala dom za svetovljanskega investitorja. Ta si je želel arhitekture, ki bi odprla svoja vrata tudi drugim: družini, prijateljem in umetnikom. Kot navdušen zbiralec del sodobne umetnosti ter podpornik mladih gledališčnikov, glasbenikov in literatov, si je želel poleg glavne stavbe ustvariti še manjšo hišo za goste, ki bi umetnikom na rezidenci ponudila neodvisno bivanje.
Tako sta na posestvu, ki meri kar 10 hektarov, po premisleku o primerni umestitvi nastala dva ločena volumna, med katerima pa se ustvarja odprt prostor, namenjen druženju, ustvarjanju in razstavi sodobne umetnosti. V manjšem objektu najdemo dve ločeni bivalni sobi, orientirani vsako v svojo smer, v večjem objektu pa je prostora za kar tri spalnice s pripadajočimi kopalnicami. V dolgi lameli glavne zgradbe so spalnice ločene na dva pola, prostor med njimi pa postane kuhinjsko-bivalno središče doma.
Arhitektura je zaznamovana z natančno izvedenimi opaži za beton, saj so arhitekti ciljali na prav posebno, fino a robustno površinsko obdelavo materiala. Pod na terasah in zložljivi zunanji paneli so izvedeni v lesu, ki bo s časom dobil srebrnkasto patino.
Ena od zanimivejših arhitekturnih lastnosti hiše pa je prav gotovo obodni hodnik, prostor med zložljivimi lesenimi zunanjimi vrati in steklenimi paneli, ki je hkrati v hiši in izven nje. Ta izmuzljivi prostor vmes je arhitektom uspelo premišljeno poudariti in ga povzdigniti v enega od najprivlačnejših prostorov v hiši. Menjanje svetlobe in sence, hladnega stekla in toplega lesa, sipin in kamna, sodobnega in tradicionalnega – to so nasprotja, ki zaznamujejo portugalsko Vilo Jenny dueta Monochrome.
Vila Jenny na svoj spokojen način lovi duh prostora govori o saudade. Je mirna in lepa in polna neizgovorjenega pomena. Vila Jenny pomeni stati na obali in opazovati nastanek sipin, poslušati glasbo, imeti rad odsotnost, ljubiti arhitekturo.
Napisala: Ajda Bračič
Ime projekta:
VILA JENNY – POSESTVO ALTURA ABERTA
Arhitektura: MONOCHROME ARHITEKTI – Peter Vezjak &Špela Hudnik
Zunanja ureditev: Eike Christian Flebbe
Foto: Isabel Barbas
Lokacija: Cantos de Cima Melides, Grandola, Portugalska
Leto načrtovanja: 2015
Leto izvedbe: 2018
Površine:
Glavni objekt: 380m2
Hiši za goste: 2x 28m2
Parcela: 10 ha
Pozidana površina: 436m2
