Pred kratkim je mojo pozornost pritegnil uspeh slovenskih študentov krajinske arhitekture na mednarodnem natečaju LE:Notre, kjer so bili trikrat uspešni. Na natečaju za krajinsko in urbanistično vizijo razvoja mesta Rimini so izmed 47 rešitev iz celotnega sveta prejeli prvo nagrado, častno priznanje in uvrstitev v finale.
Tri ekipe študentov krajinske arhitekture so na natečaju sodelovale pod mentorstvom Darje Matjašec, Nejca Florjanca in Naje Marot. Na natečaju je zmagala skupina študentk – Hana Gačnik, Zala Janežič, Magda Merhar in Kristina Oražem – s svojo vizijo razvoja mesta, poimenovano »Dancing with Fellini«. Predlog razvoja mesta so oblikovale tako, da so današnje življenje v mestu primerjale s tistim za časa filmskega režiserja Federica Fellinija. Predlagale so ponovno oživitev javnega prostora z vzpostavitvijo močnih mestnih četrti, ki predstavljajo »15-minutno mesto«. Uspešni so bili tudi Ena Grgur, Luka Jaušovec, Vid Stropnik, Manca Šega in Alen Ternik, ki so za svoj predlog z naslovom »The Electri-City« prejeli častno priznanje. Njihov koncept predlaga razvoj mesta na podlagi trajnostnega pridobivanja energije in hrane. Tretja skupina v postavi Sanja Černic, Tina Jemec, Barbara Ponebšek, Katja Štolfa in Katja Štucin se je z rešitvijo »Healing Rimini« uvrstila med finaliste. Avtorji elaborata največ pozornosti namenjajo načrtovanju zelene in modre infrastrukture, zeleni proizvodnji energije in trajnostni mobilnosti.
Zmagovalna rešitev natečaja LE:Notre, International Student Competition Rimini z naslovom »Dancing with Fellini«. Avtorice: Hana Gačnik, Zala Janežič, Magda Merhar in Kristina Oražem
Uspešnost študentov krajinske arhitekture na mednarodnih natečajih je v zadnjih letih že tradicionalna. Vsako leto berem o tem, kako ekipe študentov za svoje delo prejemajo mednarodne nagrade. Pred petimi leti denimo, ko sem bila sama na Erasmus izmenjavi, so bili sošolci izjemno uspešni na natečaju Schindler Global Award 2017 v Sao Paulu v Braziliji. Tam so se izmed 170 rešitev iz vsega sveta 3 izmed 4 prijavljenih ekip z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete uvrstile med 12 finalistov. Slovenski natečajniki so svojo nadarjenost, željo po uspehu in borbenost dokazali na strokovno zelo visoki ravni. Morda je ravno zato toliko bolj žalostno dejstvo, da je zgolj polovica vseh nekdanjih slovenskih udeležencev na natečaju po končanem študiju dobila redno zaposlitev na področju krajinske arhitekture v Sloveniji. Zanima me, kakšna bo usoda letos nagrajenih študentov.
Rešitev, ki je prejela častno priznanje na natečaju LE:Notre, International Student Competition Rimini z naslovom »The Electri-City«. Avtorji: Ena Grgur, Luka Jaušovec, Vid Stropnik, Manca Šega in Alen Ternik
V Sloveniji se po študiju mlad krajinski arhitekt, četudi še tako nadarjen, težko preživlja zgolj s projektiranjem ali planiranjem, razpisi za redno zaposlitev pa so redki. Če delaš v projektiranju, moraš kot mlad človek pristati na številne »kompromise« sebi v škodo. So dnevi, ko moraš v želji po čim boljšemu končnemu rezultatu ogromno energije vložiti v delo, da prihraniš čas, žrtvovati pa osnovne stvari, recimo spanje, zdravo prehrano, šport, čas za prijatelje in družino. Takrat zasebno in čustveno življenje trpi. Če si želiš normalnih profesionalnih odnosov in dobrega počutja na delovnem mestu, si v očeh drugih že zahteven. Takšen način življenja vsaj zame dolgoročno ni bil vzdržen, saj mi mentalno in telesno zdravje ter finančna gotovost preveč pomenijo. V Nemčiji sodi poklic projektanta krajinske arhitekture glede na dohodek z regresom in trinajsto plačo v srednji razred, v Sloveniji pa glede na moje izkušnje v nižji razred. Ocenjujem, da je stanje glede zaposlitve v krajinski arhitekturi pri nas še slabše kot pri arhitekturi. Nobeno mednarodno priznanje ne more zapolniti praznine, ki nastane ob zavedanju, da v domovini kljub delavnosti, izobrazbi, strokovnosti in vrhunskim dosežkom ne zaslužiš dovolj za dostojno življenje.
Rešitev, ki se je uvrstila v finale na natečaju LE:Notre, International Student Competition Rimini z naslovom »Healing Rimini«. Avtorji: Sanja Černic, Tina Jemec, Barbara Ponebšek, Katja Štolfa in Katja Štucin
Delovne razmere mladih krajinskih arhitektov so neposredno povezane s trenutnim sistemom prostorskega načrtovanja v Sloveniji in dejanskim stanjem v prostoru. Krajinske ureditve danes načrtujejo predvsem drugi poklici: arhitekti, gradbeniki, prometniki. Med investitorji, tako javnimi kot zasebnimi, ni veliko zanimanja za kakovostno krajinsko arhitekturo. Rezultat so neuporabne, dolgočasne, vroče in preveč tlakovane zunanje ureditve s premalo ozelenitve in šibkim programom. Krajinskega arhitekta včasih pokličejo v fazi priprave izvedbenega načrta, da reši predvsem tehnična vprašanja, saj so konceptualne, idejne odločitve, čeprav strokovno slabo argumentirane, že sprejete. Logična posledica je, da so presežki krajinske arhitekture v Sloveniji zelo redki.
Vzemimo za primer obmorski park v Kopru, kjer so nedavno odprli novo plažo. Pri postopku načrtovanja je bilo veliko nepravilnosti. Za ureditev plaže je občina porabila 3,7 milijona evrov. Po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) bi morala občina najprej razpisati javni anonimni krajinskoarhitekturni natečaj, ki je obvezen za vse javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov. Z javnim natečajem bi občina pridobila strokovno najboljšo rešitev za ureditev parka. Tudi z organizacijo natečaja za študente in mlade krajinske arhitekte bi lahko občina pridobila zelo kakovostne prostorske rešitve. Glede na številne mednarodne uspehe mlajših generacij krajinskih arhitektov verjamem, da bi mladi izdelali bistveno boljšo idejno zasnovo plaže od izvedene. Nalogo za načrtovanje parka je na podlagi javnega razpisa pridobil arhitekturni biro ACMA iz Ajdovščine. Občine z javnim razpisom za razliko od javnega natečaja projektanta običajno izberejo glede na najnižjo ponujeno ceno ali poznanstva, ne pa na podlagi strokovnosti. Izvedeni ureditvi parka so zelo nasprotovali naravovarstveniki zaradi predvidenega zasipavanja morja. Z novo plažo se je uničilo morske travnike in gozdiček rjave alge cistozire. Zasipavanje morja bi lahko negativno vplivalo tudi na pozejdonko.
Novi obmorski park v Kopru (Foto: Jaka Ivančič)
Poklic krajinskega arhitekta je zelo lep poklic – v tujini. Ko se talentirani mladi krajinski arhitekti izselijo ali preusmerijo v druge poklice, izgubita največ država in slovenska družba. S tem ne izginja zgolj strokovno znanje, temveč tudi nekatere zelo pomembne vrednote. Sodobno krajinsko oblikovanje poskuša potrebe ljudi v prostoru uveljaviti tako, da je vpliv človeka na naravo, krajino in podnebje neškodljiv ali blagodejen.
Piše: Živa Pečenko
Naslovnica: Christian Schloe, Night Lights of Nectar
