naslovnica1
Živa Pečenko: Mesto dreves

Pogosto se odpravim iz službe peš proti centru mesta Göttingen na Spodnjem Saškem. Na koncu Lotzestraße prispem do semaforiziranega križišča z glavno cesto, Bürgerstraße. Ob rdeči luči večkrat počakam pod krošnjo velikega lipovca, ki raste v bližini semaforja.

Stari lipovec večkrat opazujem, saj je edino drevo v okolici, ki raste direktno na pločniku. Veseli me, da se je drevo kljub prenovi ceste ohranilo. Za pločnik so namesto asfalta uporabili vodoprepustni tlak s fugami iz mivke, ki omogoča pronicanje vode v koreninski sistem, kar je na splošno pogosta praksa v nemških mestih. Načrtovanje novih krajinskih ureditev in vseh upravljavskih del mestnih dreves je zelo oteženo, če mesto drevja nima zabeleženega v digitalni evidenci. Evidenca, tudi kataster mestnih dreves je sistematična zbirka podatkov o drevesih, o njihovih vrstnih, velikostnih, stojiščnih, rastiščnih in lastniških lastnostih (Grmek in sod., 2023). Projektant krajinske arhitekture podatke evidenc mestnih dreves neposredno uporabi pri oblikovanju novih zunanjih ureditev. S tem so obstoječa drevesa vključena v samo načrtovanje odprtega prostora. Na spletni strani mesta Göttingen navajajo, da imajo zabeleženih več kot 40.000 dreves, pri čemer gre večinoma za drevesa na javnih zemljiščih. Mesto javnost o skrbi za drevesa vsako leto obvešča s posodobljeno karto drevja, ki ga bodo zaradi bolezni in varnosti odstranili (Stadt Göttingen, 2024). V Göttingenu podpirajo in spodbujajo tudi saditev novih dreves na privatnih površinah. Lani je mesto pričelo s projektom »Hausbäume für Göttingen« – domača drevesa za Göttingen, kjer mesto občanom nudi finančno pomoč in omogoča zasaditev novih dreves na zasebnih vrtovih (Stadt Göttingen, 2023). Pri zasebnih gradnjah mesto zahteva poseben elaborat, v katerem se obstoječe drevje evidentira, zlasti če se na zemljišču nahajajo velika stara drevesa. Načrtovanje in upravljanje z mestnimi drevesi vodijo strokovnjaki, krajinski arhitekti in arboristi, ki so zaposleni na oddelku za zelene površine in drevesa v mestni hiši. Načrtovanje novih in upravljanje obstoječih dreves sta tako deležna ustrezne vsestranske strokovne pozornosti in obravnave.

Evidenca dreves je predpogoj za strokovno načrtovanje in upravljanje mestnega drevja. Omogoča pregledno načrtovanje koristi dreves v prostoru in finančnih ukrepov, na primer za nove in obstoječe zasaditve (Grmek in sod., 2023). Nedavno je pri Društvu krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) izšla publikacija projekta Mesto dreves. Delovna skupina DKAS je v projektu raziskovala stanje evidenc v slovenskih občinah, predstavila vlogo evidenc za dobro prakso načrtovanja in upravljanja dreves ter oblikovala tudi priporočila za ukrepanje. Cilj projekta je spodbujati razvoj in rabo katastra dreves kot orodja za celovito upravljanje dreves v urbanem okolju.

V okviru projekta Mesto dreves smo pripravili vprašalnik za slovenske občine, s katerim smo pridobili informacije o obstoječem stanju glede evidenc dreves. Vprašalnik je izpolnilo kar 75 od 212 občin (35 % občin), med njimi vse mestne občine (12) in 20 od 22 večjih občin (občine z 20.000 in več prebivalci). Skoraj polovica sodelujočih občin (37) navaja, da evidence dreves nima. Katastri mestnega drevja manjkajo predvsem v manjših občinah. Odsotnost evidence zelo oteži načrtovanje in upravljanje z mestnim drevjem. Pri načrtovanju odprtega zelenega prostora, parkov, igrišč, obvodnih ureditev, zunanjih ureditev objektov so sistematično zbrane, ažurirane in pregledne informacije o drevesih ključnega pomena.

Razdelitev 75 občin v štiri kategorije glede na stanje evidenc dreves. Vir: Grmek in sod., 2023, str. 16

Primerjava sodelujočih občin po posameznih kategorijah glede na status (mestna občina) oz. velikost (večje občine – nad 20.000 prebivalcev). Vir: Grmek in sod., 2023, str. 17

Drevesa imajo v urbanem okolju poleg ekološke in naravovarstvene tudi pomembno oblikotvorno in socialno vlogo, zato so predmet velikega zanimanja družbe in tudi vir protestov. Pomembno je, da je javnost v njihovo načrtovanje in upravljanje vključena. Kadar so evidence dreves javno dostopne, predstavljajo dobro orodje za interaktivno sodelovanje s prebivalci. Javno dostopne katastre dreves lahko uporabimo za obveščanje javnosti o načrtih občine in predvidenih upravljavskih ukrepih, vezanih na drevje. Evidenca lahko omogoča tudi vpogled v zgodovino upravljavskih del, kdo in kdaj je drevo nazadnje pregledal ali kateri posegi so bili izvedeni. Na ta način se zainteresirane obvešča tudi o morebitnih novonačrtovanih zasaditvah dreves. Ljudje se lahko preko interaktivnega katastra drevja z navedenimi kontakti odgovornih oseb aktivno vključijo v upravljanje mestnih dreves, tako da podajo morebitna opažanja in želje. To omogoča denimo evidenca dreves mesta New York, kjer lahko ljudje sami vpišejo morebitne opazke, spremembe ali poškodbe mestnega drevja.

Javno dostopna evidenca dreves mesta New York, kjer uporabnik pridobi veliko podatkov o drevesu in zgodovini upravljavskih ukrepov. Vir: tree-map.nycgovparks.org/tree-map/tree/2150129

Rezultati ankete projekta Mesto dreves kažejo, da imajo od sodelujočih slovenskih občin z obstoječo evidenco javno dostopno evidenco zgolj tri občine, deloma odprto za javnost pa še dve. V sklopu projekta se je pregledalo še 7 javno dostopnih občinskih evidenc, objavljenih na različnih prostorskih pregledovalnikih, med katerimi je tudi Mestna občina Velenje. Uporabnik lahko do javno dostopnega katastra dreves MO Velenje vstopa preko prostorskega portala PISO.

Evidence dreves bistveno olajšajo varstvo drevja. Sodobni trendi v krajinskem načrtovanju in upravljanju z mestno drevnino ne stremijo zgolj k sajenju novih mladih dreves. Na pomenu je zelo pridobilo tudi varstvo obstoječega drevja, ki ima zaradi velikosti in starosti bistveno večjo ekološko ter družbeno vlogo. Zelo smiselno je, da se v evidence dreves vključi tudi drevje na zasebnih zemljiščih. Pri načrtovanju in upravljanju urbanih dreves je vključevanje različnih vrst strokovnjakov izrednega pomena. Pomembno je, da so načrtovani rastiščni pogoji, kvaliteta sadik in izbrane drevesne vrste v skladu s sodobnimi smernicami in standardi v krajinskem, komunalnem in urbanističnem oblikovanju. Pri načrtovanju mestne drevnine se čedalje bolj upošteva ekosistemske funkcije in podnebno odpornost dreves. V Nemčiji smo krajinski arhitekti vključeni v sam začetek načrtovalskega procesa, še posebej pri projektih, kjer se na lokaciji nahajajo stara obstoječa drevesa. Projektant krajinske arhitekture tudi prevzame komunikacijo z občino in naročnikom glede načrtovanih ukrepov, vezanih na varstvo obstoječih dreves in zasaditev novih. Pri upravljavskih, arborističnih ukrepih, denimo obrezovanju dreves in pregledih za zagotavljanje varnosti, pa velja obvezno vključiti kvalificirane arboriste. Glede obrezovanja, oblikovanja in dvigovanja drevesnih krošenj naj se arborist posvetuje tudi s krajinskim arhitektom. Nenazadnje je pomembno tudi, da se zbirko podatkov o mestnih drevesih redno posodablja. Zaželeno je, da so evidence dreves javno dostopne in da se javnost o ukrepih glede mestnih dreves na vidnih mestih strokovno, argumentirano in pravočasno obvešča.

V delovni skupini DKAS, ki se je lani posvetila problematiki evidenc, si želimo, da bi publikacija projekta Mesto dreves dosegla občine, ki evidence dreves še nimajo, jih prepričala o njihovi smotrnosti in nagovorila k njeni izdelavi. Preostalim občinam svetujemo ažuriranje podatkov glede urbanega drevja in njihovo ustrezno dopolnitev. Bralce vabimo k deljenju publikacije in ozaveščanju o pomenu evidenc mestnega drevja.

 

Napisala: Živa Pečenko
Pregledale: Petra Grmek, Jana Kozamernik, dr. Maja Simoneti, Urška Kristina Škerl

Viri:

Grmek, J. Kozamernik, M. Simoneti, U. K. Škerl, Ž. Pečenko. 2023. Mesto dreves: Evidenca dreves kot orodje za celovito in povezano Upravljanje dreves v urbanem okolju – Stanje v slovenskih občinah. Ljubljana. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije.
https://www.dkas.si/files/Brosura-DKAS2023-Mesto%20Dreves_low.pdf (22. 1. 2024)

New York City Tree Map. 2022. NYC Parks. City of New York.
https://tree-map.nycgovparks.org/tree-map/learn/about (22. 1. 2024)

Stadt Göttingen. 2024. Baumschau 2023 ergibt: 145 Bäume müssen fallen. Göttingen.
https://www.goettingen.de/portal/meldungen/baumschau-2023-ergibt-145-baeume-muessen-fallen-900002444-25480.html (22. 1. 2024)

Stadt Göttingen. 2023. Projekt »Hausbäume für Göttingen«. Göttingen.
https://nachhaltigkeit.goettingen.de/wie-kann-ich-mitmachen-/mitmachaktionen-und-events/pro-jekt-h-aus-baeume-fuer-goet-tin-gen-/ (22. 1. 2024)

 

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Mailchimp brez napisa

Povezani članki