Advertisement
08659676-60FC-4C21-A506-207BE91A81FB
Ambrožev most

Mostovi so konstrukcijski in arhitekturni izziv. Kako s čim manj materiala zgraditi čim bolj togo konstrukcijo, ki prenese predvidene obremenitve. Mostovi imajo tudi simbolni pomen. Povezujejo nasprotne bregove in povezujejo ljudi. Uničujoče poplave v začetku avgusta so poškodovale ali odnesle veliko mostov. Veliko ljudi je ostalo odrezanih od sveta. 

Kmalu po tem, ko so se vode pričele umirjati, je s Prevalj na Koroškem prišla novica o novem mostu za pešce, ki povezuje desni breg Meže in Leše s centrom Prevalj. Nadomešča kritično poškodovan most v neposredni bližini. 

Most je gotovo eden od najbolj navdihujočih objektov zgrajenih v zadnjem času. Postavljen je bil v rekordnem času. Od prvega pogovora Ambroža Dulerja (graditelja mostu) z županom Prevalj Matijo Tasičem do montaže mostu je minilo 36 ur. 

Kot Ambrož Duler in njegova soproga Mirjana Duler opisujeta v intervjuju za časopis Večer (povezava), je bila odločitev zelo spontana: »Mislim, da nas celo preveč hvalijo in kujejo v zvezde. To res ni bil naš namen, to smo naredili spontano. V katastrofi se pokaže, kako pač reagiraš, nismo junaki, zame so junaki tisti, ki so ostali brez vsega in bodo jutri začeli znova, pa nimajo nič. Ne vem, od kod jemljejo energijo. Mi imamo pa še vse, tudi kot firma smo jo kljub škodi dobro odnesli, tako da je samo po sebi umevno, da pomagaš. Tako kot bi na cesti pomagal ponesrečencu.«

Konstrukcija je nastala po nekaj telefonskih klicih: »Takoj pokličem statika, oba mi potrdita profile, nato v Kovintrade Celje, povedo mi, kaj imajo na zalogi, statik ponovno potrdi dovolj velike profile in konstrukter zadevo izriše. Naročimo material, organiziramo transport, sicer imamo svoje kamione, a so vsi potopljeni v Šentjanžu, zato je pomagal Matej Brezovnik in šel ob 15. uri popoldan v Celje, ob 19. uri je bil že nazaj. Vmes smo postavili dvigala, nato profile dvignili čez reko in jih spravili v proizvodnjo, z našim Milanom Čavnikom sva jih spravila v proizvodnjo. Ponoči so to sestavili, zavarili, zjutraj pobarvali, nato pa smo začeli montažo.«

Kljub temu, da je bil most zgrajen v kritičnih okoliščinah, bi ga lahko v tem kontekstu umestili med presežne primere sodobne arhitekture. Sponotano namreč artikulira aktualne prostorske paradigme: minimalen poseg v prostor, ponovna uporaba materialov in merilo človeka. Dva vzdolžna jeklena profila sta povezana z jeklenimi ploščami, ki zagotavljajo konstrukcijsko zavetrovanje, hkrati pa so tudi pohodna površina za pešce. Most je dolg 22 m in širok 2,5 m. Ponovna uporaba ograje porušenega mostu zagotavlja varnost. Težko bi z manj sredstvi dosegli večji učinek. Po besedah Ambroža Dulerja je most stal okoli deset tisoč evrov, uporabljenega je bilo okoli osem ton materiala.

Po včerajšnjem obisku Slovenije je predsednica evropske komisije napovedala 100 miljonov evrov pomoči v letošnjem letu, dodatnih 300 pa v prihodnjem letu. Za predstavo: z letošnjimi 100 miljoni bi lahko zgradili 10.000 takšnih mostov. 

Ambrožev most pa odpira tudi zelo pomemben razmislek o prostorski zakonodaji. Most je zgrajen vernakularno. Rekordni čas izgradnje je bil mogoč zaradi uničujočega obsega okoljske katastrofe. Če bi v normalnih okoliščinah želeli postaviti takšen most, bi samo birokratski postopki in pridobivanje dovoljenj trajali več mesecev, če ne celo let. Sledil bi izbor izvajalcev na razpisu in gradnja. V času, ko je bil Ambrožev most zgrajen, uradniki niti kuvert s ponudbami ne bi uspeli odpreti. Ponudbene cene pa bi najbrž več desetkrat presegale vsoto, ki jo navaja Ambrož Duler. 

Imamo namreč zakonodajo, ki ne omogoča pragmatičnih, pametnih in hitrih rešitev, ampak spodbuja dolge birokratske postopke, ki nerazumno podražijo vsak poseg v prostor in prelagajo končne rešitve v nedoločeno prihodnost. Zasebna iniciativa se izgubi v neskončnem uradniškem kolesju. Naša zakonodaja ni prilagojena posledicam ekstremnih podnebnih dogodkov, ki očitno žal postajajo vse pogostejši. A če se bomo želeli prilagoditi novim okoliščinam, potrebujemo spremembe. Ambrožev most pa je lahko vzor, kako učinkoviti bi lahko pri tem bili.

Dodatek: Zadnji stavek tega prispevka je očitno nekaj bralcev razumelo kot zagovor nestrokovnemu in nezakonitemu poseganju v prostor. Plemenita iniciativa g. Dulerja ni nestrokovna. Kot pojasni, je angažiral dva statika. Je urgentna rešitev za skupnost v stiski.

Zakonodaja, kot jo imamo, takšnega ukrepanja ne predvideva. Podnebne okoliščine pa nas žal soočajo s takšno potrebo. Zakonodaja, kot jo imamo, na papirju seveda ščiti stroko, v praksi pa je klub temu ogromno nestrokovnih posegov. Zakonodaja, ki bi jo potrebovali, bi morala predvideti hitre odzive. Kako hitri so lahko odzivi – v tem je Ambrožev most vzor.

Kakšna bi bila ta zakonodaja? Najbrž ne z dodatnimi akti, členi, zakoni, spremembami zakonov, ampak z manj birokratskimi postopki in več osebne odgovornosti. Lahko bi imeli krizne strokovne skupine sestavljene iz krajinskih arhitektov, urbanistov, vodarjev, ekologov in inženirjev, ki bi vsako pobudo hitro ovrednotili, preverili varnosti in stabilnost ter izdali dovoljenje.

 

Besedilo: Matevž Granda

Foto: Andrej Kotnik, Tomaž Ranc

Vir izjav Ambroža Dulerja: Tomaž Ranc, (INTERVJU) Graditelja mostu na Prevaljah: To smo naredili spontano, naj nas posnema še kdo

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

One Response

  1. Tako se dela ne pa tako kot Dars ki gradi določene objekte in zavlačuje da je dražje državljani mu pa še plačamo.Na tem področju bi bilo treba uvesti inšpekcijski nadzor in postaviti roke do katerih mora biti narejeno,in če se roki podalšajo stroške krije izvajalec in ne država tako kot imajo v tujini.

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.