Objavljamo drugi pogovor iz serije primerjave zakonodaje v državah EU. Pogovarjali smo se z Borisom Bežanom, ki že več kot desetletje vodi biro BAX v Barceloni. Večji del njihovega dela je na področju kulture. Leta 2014 so zgradili Muzej Göste Serlachiusa na Finskem, leta 2015 kulturni center Lorca v Granadi v Španiji in trenutno gradijo umetnostni muzej Kunstsilo na Norveškem. V Ljubljani pa načrtujejo prenovo tovarne Rog.
Kako bi na kratko opisal postopek pridobivanja dokumentacije za gradnjo v Španiji?
Investitor naroči arhitektu izdelavo dokumentacije za stavbo. Arhitekt nosi kompletno (tudi kazensko) odgovornost za pripravo ustrezne dokumentacije ter nadzora gradbišča. Dokumentacijo lahko pripravi sam – od arhitekture, statike in inštalacij ali pa zato naroči izdelavo posameznih delov ostalim strokovnjakom in inženirjem, kar je običajna praksa za vse večje projekte. Na gradbišču mu pri nadzoru pomaga tehnični arhitekt, ki opravlja bolj rutinske dejavnosti – pregled mesečnih računov, armature itd…
Kakšen je obseg dokumentacije za enodružinsko hišo?
Faze si sledijo od idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in do izvedbenega projekta s popisi. Podobno kot je bilo včasih v Sloveniji, le da projekt za gradbeno dovoljenje ni tako zelo podroben kot je bil PGD, vendar bolj kot pa je sedaj DGD. Veliko stvari se rešuje tudi na gradbišču. Zato se projektna dokumentacija izdela do nivoja, da se lahko naredijo natančni popisi. Vse kar ni potrebno za popise, se z dodatnimi načrti oz. skicami doda na samem gradbišču v obliki t.i. uradnih navodil, ki so del gradbenega dnevnika.
Koliko časa traja upravni postopek in ali je ta čas v naprej predvidljiv?
Običajno traja od enega do treh mesecev. Čas je predvidljiv in upravni postopek v ničemer ne upočasnjuje projektiranja in gradnje. Za gradbeno dovoljenje se zaprosi na občini. Občinski uradniki se po potrebi uskladijo z ostalimi inštitucijami, zato soglasja oz. mnenja sploh ne obstajajo. Komunalni priključki niso predmet gradbenega dovoljenja. Glede teh se projektant neposredno dogovori in uskladi z različnimi službami, oddelki in ponudniki med projektiranjem in gradnjo. Tudi zato, da ima zgradba ustrezne komunalne priključke, nosi odgovornost projektant.
Kakšna je vloga arhitekta? Ali lahko na primer tudi gradbeni inženir (ali strojnik ali kateri drug inženir) vodi projekt?
Arhitekt je najpomembnejša oseba pri gradnji. Arhitekt nadzira in koordinira vse udeležence in tudi nase prevzame vso direktno odgovornost, celo za nesreče na gradbišču. Tudi čas, ki ga arhitekt nameni projektu in nadzoru gradnje je v primerjavi z ostalimi strokovnjaki veliko večji. Drugi inženirji ne morejo nastopiti kot odgovorni projektanti za stavbe. Lahko pa inženirske objekte oz. infrastrukturo, če imajo ustrezno izobrazbo.
Kakšno izobrazbo in katera pooblastila mora imeti avtor arhitekture, da lahko pripravi projektno dokumentacijo?
Imeti mora diplomo arhitekture (Bolonjski magisterij) in vpisan mora biti v zbornico arhitektov. Obvezno mora imeti dokaj visoko zavarovanje za poklicno odgovornost. Za vpis v zbornico ni potreben strokovni izpit.
Na kratko: trije najbolj pereči problemi v arhitekturni stroki v vaši državi?
Prvi je preveliko število arhitektov, kar je posledica liberalizacije določanja kvot za vpis na fakultete in relativno poceni študij, ki je na državnih univerzah skoraj v celoti plačan iz državnega proračuna.
Drugi problem je čedalje večje število predpisov: od mestnih, regionalnih, državnih do evropskih. Včasih si tudi nasprotujejo.
Tretji problem je slaba prisotnost španskih birojev na mednarodnem tržišču.
Kako pogosto se spreminja zakonodaja za to področje?
Ne zelo pogosto. Zakonodaja je stabilna in sistem deluje. Kvaliteta španske arhitekture je v svetovnem vrhu.
Kako široko/ohlapno interpretirajo zakonodajo pristojne inštitucije (z drugimi besedami: je postopek bolj birokratski ali obstaja strokovna individualna presoja)?
Obstaja več strokovne presoje kot v Sloveniji, predvsem zato, ker upravni postopek vodijo občine oz. arhitekti, ki so zaposleni na občini in se dnevno ukvarjajo s prostorskim razvojem občine in ne samo preko prostorskih načrtov. Slovenija je ena redkih držav, kjer gradbeno dovoljenje izdaja država. V svoji praksi delovanja v različnih državah po Evropi nisem zasledil podobnega sistema.
Pripravili: Matevž Granda, Srđan Nađ, Miloš Kosec, Nina Granda
Uredil: Matevž Granda
V Sloveniji se po treh letih ponovno spreminja gradbena zakonodaja. Novi predlogi odpirajo vroče polemike o vlogi inženirjev različnih strok pri projektiranju. Največji problem predlaganega zakona je v tem, da bodo po novem lahko vodje projekta kateri koli inženirji, ki so udeleženi pri projektu. Kolegom arhitektom, ki delujejo v državah EU, smo poslali kratki vprašalnik glede tega področja v državah, kjer delujejo. Vprašalnik ni namenjen podrobni analizi zakonodaje, ampak praktičnemu delu v projektivi. Namen teh kratkih intervjujev je, da opremo pogled na slovensko zakonodajo v kontekstu evropske prakse in spodbudimo k tehtnemu premisleku o naši novi zakonodaji, ki bi lahko bila temelj strokovnemu odločanju in ne birokratskim postopkom, ki bi bila zeleno naravnana in trajnostna.
