Kaj pomeni trajnost?

V časih podnebnih sprememb – kolikokrat naletimo na to besedo?

Trajnost je zadovoljevanje trenutnih potreb, ne da bi ogrožali zadovoljevanje potreb naslednjih generacij.

Druga definicija bi lahko bila, da je trajnost življenje v mejah razpoložljivih fizičnih, naravnih in družbenih virov na načine, ki omogočajo življenju, da se večno obnavlja in uspeva. Z viri moramo upravljati modro in ohranjujoče, skrbno izbirati prioritete in upoštevati dolgoročne posledice svojih odločitev.

Če ne razmišljamo zgolj o ekonomskem, ampak tudi o političnem, družbenem, kulturnem in ekološkem vidiku razvoja, trajnost postane stanje duha.

Na ta način vidimo celotno okolje kot medsebojno povezan sistem, sestavljen iz različnih vrst vzajemnih odnosov, ki bi morali spodbujati participacijo, sodelovanje, samoodločanje, medsebojno pomoč in oblikovanje skupnosti.

Obdajajo nas razmerja nadvlade: človek nad drugimi bitji, človek nad naravo in človek nad človekom. Ta prevlada je pogosto podprta s pretirano uporabo ali zlorabo tehnologije.

Veliko stvari smo prenesli na tehnologijo in to je iz nas naredilo bitja udobja, Homo comfort. Med nami in stvarmi, ki jih uporabljamo, je vedno večja razdalja, pozabili pa smo na odločanje o samih sebi. Homo comfort živi krizo praktičnega znanja o sebi in stvareh, zato bi se moral zazreti v preteklost in se opomniti, da je bil nekoč Homo faber, ki je znal s svojo intelektualno in praktično usposobljenostjo spreminjati resničnost.  

Namesto vprašanja “Kje lahko kupim?” se moramo vprašati “Kako lahko naredim?” To bi nas iz pasivnih potrošnikov spremenilo v zavestne potrošnike ali celo proizvajalce. Nemara bi nam pomagalo, da vzamemo in uporabimo zgolj tisto, kar potrebujemo, in ne vsega, kar želimo.

Razumeli bi, da so naši viri omejeni, zmožnosti pa velike.

Najbrž moramo začeti proces dekonstrukcije samih sebe, da spremenimo svoje vzorce, koncepte in dojemanja.

To bi lahko bila pot do trajnosti.

Napisal: Daniele Faraglia

Portret: Nina Medved

Besedilo je nastalo v okviru projektnih delavnic Naprej k zemlji, ki jih izvajamo partnerji Društvo Zelena centrala, Terraepaglia, Bildungshaus Retzhof in Outsider. Mladi udeleženci z mentorsko pomočjo razmišljajo o procesu dekonstrukcije stare cimprače, tradicionalne hiše iz lesa in zemlje, ter svoje misli prelivajo v besedo, risbo, arhitekturno risbo in fotografijo.

Mentorji delavnic: Sara Lucietto in Sanni Mezzasoma (Terraepaglia), Nina Granda in Matevž Granda (Outsider), Polona Kosi (Bildungshaus Retzhof), Nataša Kramberger in Daniele Croci (Društvo Zelena centrala), Nina Medved.

Prevod iz italijanskega jezika: Nataša Kramberger