Advertisement
Marius Birnbreier_Foto Nina Medved_velike-4
Marius Birnbreier: Moje telo, moja hiša

Moj palec v širino meri 2,5 cm, moj razpon dlani 20 cm, stopalo približno 26 cm in dolžina komolca 48 cm. To je le nekaj antropometričnih merskih enot, ki so jih stoletja uporabljali v Evropi, na nekaterih območjih pa so se ohranile do danes. Ljudje so svet okoli sebe dolgo merili zgolj z merami svojih teles. Druga pomagala zanje niso imela pomena in manjša odstopanja so že vnaprej vzeli v račun. Navsezadnje je vsaka od teh merskih enot nastala v svojstvenem odnosu do osebe, ki je izvajala meritve. 

Špirovec naše cimprače se razteza v desetkratni dolžini mojega komolca in ima obseg v velikosti razpona moje dlani. Na takšen način so pred dvesto leti tudi ljudje v Slovenskih goricah merili svoje stavbe; metrični sistem je bil v teh krajih uveden šele okrog leta 1850, prav tako sistem decimalk. Čeprav se z njima lahko izognemo številnim napakam, sta obenem prispevala k temu, da je gradnja izgubila tovrstno povezavo s človeškim telesom. 

Z metričnim sistemom nismo neposredno povezani in tako se je tudi način razumevanja našega bivalnega prostora bistveno spremenil. Bivam na površini 50 ali 200 kvadratnih metrov? Z vsakim tramom, ki ga odnesemo iz hiše v procesu dekonstrukcije, z vsakim kosom opeke, lahko čutimo, kako so ljudje razmišljali o hiši v kontekstu lastnega telesa. Hiša od zunaj deluje prej majhna kot velika. A šele ko vidiš velikanske trame v rokah ljudi, začutiš njihovo pravo razsežnost. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da nam v teh dneh uspeva odstraniti in premestiti vsak, še tako velikanski tram brez kakršnekoli pomoči strojev. Za to izkušnjo smo lahko hvaležni antropometričnemu razmišljanju graditeljev tistega časa.

Marius Birnbreier, študent 4. letnika arhitekture, Gradec, Avstrija

Besedilo je nastalo v okviru projektnih delavnic Naprej k zemlji, ki jih izvajamo partnerji Društvo Zelena centrala, Terraepaglia, Bildungshaus Retzhof in Outsider. Mladi udeleženci z mentorsko pomočjo razmišljajo o procesu dekonstrukcije stare cimprače, tradicionalne hiše iz lesa in zemlje, ter svoje misli prelivajo v besedo, risbo, arhitekturno risbo in fotografijo.

Mentorji delavnic: Sara Lucietto in Sanni Mezzasoma (Terraepaglia), Nina Granda in Matevž Granda (Outsider), Polona Kosi (Bildungshaus Retzhof), Nataša Kramberger in Daniele Croci (Društvo Zelena centrala), Nina Medved. 

Prevod iz nemškega jezika: Polona Kosi, Nataša Kramberger

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.