Ali je sploh mogoče ponovno uporabiti gradbene materiale, iz katerih je narejena stavba, ki je že preživela svojo uporabnost? Če želimo razpravljati o tem, moramo začeti z družbo, v kateri živimo – z družbo za enkratno uporabo.
Dandanes ljudje materialne stvari uporabljamo le kratek čas in jih pogosto zamenjamo z novimi, četudi bi še lahko služile svojemu namenu. Če nekaj deluje ter nečemu ali nekomu dodaja vrednost, ne da bi pri tem povzročalo škodo, ni nobenega racionalnega argumenta, da bi to stvar zavrgli. Nemara ljudje nečesa nočejo več uporabljati zaradi estetike … A tudi iz tega razloga neke stvari ni treba nujno zavreči, pač pa jo lahko podarimo ali prodamo komu drugemu, ali pa predelamo in uporabimo na drugačen način.
V kolikor nekaj ni ohranjeno v dobrem stanju, bi moral biti naslednji korak recikliranje surovin. Bila bi velika prednost, če bi o tej fazi razmišljali že oblikovalci nekega objekta ali stvari. Graditelji Gospe Hiše, naše cimprače, pred dvesto leti zelo verjetno niso razmišljali o tem, in podobno najbrž velja tudi za modernejšo hišo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki stoji v neposredni bližini cimprače.
Kljub temu so v prvi, starejši hiši uporabljeni materiali, ki dihajo, ki niso predelani in jih je zato veliko enostavneje reciklirati ali ponovno uporabiti. Obe hiši so zgradili ljudje, ki so tukaj živeli, z viri, ki so jim bili dostopni. Toda za hišo iz sedemdesetih let so uporabili strupene materiale, kot so steklena volna ali azbest, ter umetne materiale, ki ne dihajo, kot sta cement in laminat.
Kaj je razlog za izbiro materialov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti?
Morda ljudje mislijo, da so cenejši, preprostejši in udobnejši, saj morda preprosto ne vedo dovolj o alternativnih načinih gradnje hiš ter vplivu različnih materialov na njihovo zdravje in počutje.
Na primer: hiše iz zemlje so zračne in absorbirajo strupe iz zraka, prav tako uravnavajo vlago, imajo nizko stopnjo prenosa zvoka, so požarno odporne, energetsko učinkovite, cenovno dostopne, ne povzročajo odpadkov in imajo nizek ogljični odtis. Razlogov za uporabo gradbenih materialov, ki jih lahko ponovno uporabimo, je veliko več, kot jih lahko najdemo za uporabo tistih drugih. Morda je čas, da naredimo spremembo že s tem, da o tej temi razpravljamo ob svojem naslednjem druženju s prijatelji.
Vanessa Jäger, študentka programa “Green Building Architecture”, FH Dunaj
Besedilo je nastalo v okviru projektnih delavnic Naprej k zemlji, ki jih izvajamo partnerji Društvo Zelena centrala, Terraepaglia, Bildungshaus Retzhof in Outsider. Mladi udeleženci z mentorsko pomočjo razmišljajo o procesu dekonstrukcije stare cimprače, tradicionalne hiše iz lesa in zemlje, ter svoje misli prelivajo v besedo, risbo, arhitekturno risbo in fotografijo.
Mentorji delavnic: Sara Lucietto in Sanni Mezzasoma (Terraepaglia), Nina Granda in Matevž Granda (Outsider), Polona Kosi (Bildungshaus Retzhof), Nataša Kramberger in Daniele Croci (Društvo Zelena centrala), Nina Medved.
Prevod iz angleškega jezika: Polona Kosi in Nataša Kramberger
