• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,kolumne,Kultura,Razmislek
/
8 februarja, 2020

Katarina Gomboc Čeh: Odtis domačnosti

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Začetek spomladanskega semestra, prvi izpiti so opravljeni. Vsa odločna sedem v prvo vrsto predavalnice. Na urniku so Slovenska narečja, predmet, posvečen slovenski dialektologiji.
Vsak študent se predstavi nekoliko drugače kot sicer: pove, od kod je, kako govorijo doma, od kod so starši. Na karti slovenskih narečij poiščemo njegov kraj, mu določimo narečje. Sama oklevam: moja pot do predavalnice je bila vijugasta in začrtana nejasno, a se, kot pritiče piscem, pripovedovalsko lotim razkrivanja družinske zgodovine.
Šestletna sem s starši in sestrama prišla v Ljubljano, se vselila v novo stanovanje v Šiški. Istega leta sem šla prvič v šolo in ljubljanščina me je nemalokrat spravljala v tesnobo. Ko me je učiteljica pri malici vprašala: Katarina, aušmlek?, sem samo prestrašeno odkimala in ostala brez mleka. A prav kmalu sem, pomešana med druge, postopoma začela opuščati govorico, ki sem jo s seboj prinesla v Ljubljano. Nekajkrat sem še uporabila besedo karfjola, pa pupa in šjora, pa kalcete, borša, škure, potem pa sem začela te besede opuščati in namesto njih uporabljati cvetačo, punco, štumfe, torbo, polkna. Doma nismo več peglali, ampak likali, in ni nam več delalo slábo, ampak smo rekli: Slabó mi je. Le očeta še danes vse tri hčerke kličemo tata.
Študentom še povem, da imam žlahto razseljeno po vsej Sloveniji. Moja dedek in babica sta zelo mlada, kmalu po poroki, zapustila vasi in ravnice na Goričkem ter se preselila v 260 kilometrov oddaljen kraj, in čeprav sta med seboj gučala po goričansko, se njuna govorica ni dedovala naprej. Njunega govora morda ni toliko zaznamovalo značilno prekmursko besedje, ampak bolj melodija, lepa, nekoliko otožna, kot da v sebi nosi zven prednikov, ki se sklanjajo nad suhimi prekmurskimi njivami, pa čudna imena za jedi, ki jih je pripravljala babica: bujta repa, dödöle, tunka, posolonka. Če sem jih omenila prijateljicam, so se nezaupljivo mrščile, kot sem se jaz ob aušmleku. Ob babici in dedku sem odraščala še ob noni, katere družina je izvirala s Ceste, nekakšnega predmestja Ajdovščine, a vse odraslo življenje je delala in živela v osrčju Wajdušne. Še zdaj, ko je že pokojna, kdaj obujamo spomine na njene značilne fraze: Nastujte roγovilt s temi rečmi, je rekla, če smo zganjali preveč hrupa.
Študentje najbrž že sami zaslutijo bistvo mojega pripovedovanja: sama nisem govorka nobenega od slovenskih narečij in v svoji sredi tudi nimam (več) bližnjih sorodnikov, ki bi bili verodostojni govorci narečja – prav takšne namreč potrebujemo za potrebe predmeta: starejše prebivalce zaselkov, domačine, poročene s kom iz iste vasi, ki bi jih povprašali o njihovem narečju. Takšni govorci, starejši od petdeset let, ki se v življenju niso selili, so danes najboljši govorci narečne slovenščine.
Od nekdaj sem pozorna na to, kako ljudje govorijo, se izražajo; katere besede uporabljajo in v kakšnih kontekstih. Odraščala sem ob narečni raznolikosti, pozneje, ko sem se zaradi študija začela poglabljati v zgodovino slovenščine in drugih slovanskih jezikov, pa sem začenjala razumeti še, da narečja v sebi nosijo genski zapis slovenščine, vso njeno zagonetnost in (navidezno) nedostopnost. Tisto dopoldne, ko sem prvič sedela na predavanju Slovenskih narečij, me je spreletelo spoznanje o odsotnosti lastnega. O narečni identiteti, ki je za Slovence še vedno izjemnega pomena in je pri meni tako fluidna, prej nisem premišljevala, zdaj pa me je začenjala vznemirjati. Za to plast jezika sem se čutila opeharjeno, obenem pa tudi sokrivo – bila sem namreč na poti, da postanem učiteljica slovenščine in med učence prinašam zavest o knjižni slovenščini ter s tem nehote izpodrinjam domače narečje.
To, da so pravšnji govorci slovenskih narečij redki ostareli prebivalci manjših krajev, priča o dejstvu, da slovenska narečja zamirajo. Temu botrujejo različni razlogi, med katerimi so mnogi povsem upravičeni: ljudje smo se pripravljeni zaradi ljubezni, dela, zaslužka seliti, in pogosto je dovolj le vsakodnevni obisk sosednjega večjega kraja, da se domača govorica prične rahljati. Krivdo, da narečja slabijo, pa smemo pripisati tudi vse višji splošni izobrazbi, saj med študijem v katerem od univerzitetnih mest posameznik svoj govor prilagodi množici in položaju (nemalokrat pa se tudi zaposli in ostane v večjem kraju), ter centralizaciji, zaradi katere je ljubljanščina pogosto edini sprejemljivi pokrajinsko obarvani kod, celo v govornih položajih, kjer bi bila sicer najustreznejša knjižna slovenščina.
Narečja se na drugi strani že pregovorno povezuje z nečim preprostim, celo nekultiviranim, barbarskim, kot da umazane narečne besede vdirajo v lepoto knjižne slovenščine in jo kazijo – čeprav je prej ravno nasprotno. Veliko škodo pri tem, da se jih je dolga desetletja tako obravnavalo, je povzročil prav pouk slovenščine – s takšnim odnosom do narečij je zadajal rane, ki so pri starejšem prebivalstvu še vedno zelo žive. Sama sem bila trdno odločena, da kot učiteljica ne bom ubrala takšne poti. A ob tem nisem dobro vedela, kako bi to storila.
Kot učiteljica slovenščine sem začela zelo kmalu po koncu študija delati v Trstu na dveh slovenskih licejih, ki stojita nedaleč drug od drugega. Le osem minut hoje je od vrat ene šole do druge. Stojita prav pri Svetem Ivanu, v od centra Trsta nekoliko odmaknjeni četrti, ki je bila nekoč v precejšnji meri slovenska vas. V eni od hiš v neposredni bližini nekdanje psihiatrične bolnišnice se je rodil Vladimir Bartol, ki je pozneje o svojih spominih na otroštvo pisal v Mladosti pri Svetem Ivanu. Na razmajanih vratcih prašnih hiš še danes lahko preberete kakšen slovenski priimek. Nekateri so zapisani po slovensko, pogosto pa za italijanščino zvenijo čisto preveč nenavadno, a so vseeno zapisani po italijansko, na primer Cerne, Marusich, Coceancig, Coren. Sredi Svetega Ivana, nedaleč od liceja Slomšek, ob slaščičarni in na obračališču avtobusov 9 in 6, stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, obglavljenega, v kateri lahko še danes slišite in berete oznanila v slovenščini.


V Trst se vozim z vlakom, jutranjim, ki ob šestih krene iz Ljubljane in prečka Sežano; po slabih dveh urah izstopim na Opčinah in tam sedem na mestni avtobus. Pot je dolga in nevarno je, da bi pokrajina za oknom vlaka postala enolična, a to se nikoli ne zgodi: v jutranji svetlobi je vsakič drugačna. S premagovanjem takšne razdalje kmalu spoznam, kako blizu je pravzaprav Trst, četudi z vlakom; dan se šele začenja, ko že padem iz enega mesta v drugo, iz enega prometnega kaosa v drugega, iz ene govorice v drugo, in si v kavarni naročim capo in bi; to je tudi vsa italijanščina, ki jo na poti od Ljubljane do prvega liceja potrebujem. Predvsem pa padem v drugačno slovenščino, ki jo po ulicah Trsta slišiš poredkoma ali če se, kot jaz, voziš z avtobusi, ki vodijo k licejem, in poslušaš dijake, ki klepetajo.
Pravijo, da ni lepo prisluškovati, a na avtobusu k liceju si to, če zaslišim slovenščino, prav voajersko privoščim; ne zanima me, o čem govorijo med seboj, zanima me, kako govorijo, kako besede razgalijo njihov izvor. Zame so te pogosto nove, ker so nekakšna mešanica italijanskega besedišča, ki se pregiba po slovenskem vzorcu, pa italijanska mašila, ki se gnetejo med slovenske besede, na primer njihov nenehni comunque, ki mu ne znam najti slovenske ustreznice. Poleg tega dijaki v šolo prihajajo od vsepovsod. Nekateri med njimi so Tržačani, ki so močno vpeti v italijansko govorno okolje in slovenščino večinoma uporabljajo v zavetju svojih domov. Drugi v Trst prihajajo iz slovenskih vasi v okolici Trsta in s seboj prinašajo različna narečja: istrsko iz na primer Doline, Milj, Boljunca, Boršta, Mačkolj, kraško iz Proseka, Mavhinj, Križa in notranjsko z Opčin, iz Bazovice, Trebč. Njihovi govori so dragoceni pričevalci slovenščine na tem delu ozemlja.
Tega iz njih nočem izpodriniti, pomislim. Kakor želim slovenščino v svojem govoru in pisanju obvarovati pred invazivnimi vplivi angleščine, me zaskrbi tudi ob tem, kako lahko moja knjižna slovenščina ter pričakovanja, ki jih imam do dijakov, hromijo njihove domače govore. Tudi ti mladi bodo študirali na univerzah v večjih mestih, selili se bodo, se poročali in ob tem pozabljali domače narečje. Poučevanje slovenščine tako prinaša tudi nekakšno zavest zatiranja – zatiranja domačega govora. Ob tem me muči čudna razklanost: kaj lahko storim s svojim poslanstvom učiteljice, lahko uberem kako drugo pot?
Tudi iz mene je bilo narečje po nekakšni naravni poti izpodrinjeno. A prav v stiku z dijaki iz Trsta se začenjam spominjati nekaterih besed iz otroštva. Moja sestra γude na γusli, mi pove dijakinja, in odgovorim ji: Ja, tudi moja sestra igra violino. Smo bli s fantom u sobi in pole pride nuotr soja mama, reče druga, in brez posebnih težav vem, čigavo mamo ima v mislih. Pole γremo še na en džiro po Trsti in na dželato, mi odgovorijo, ko jih vprašam, kaj bodo počeli po šoli. Izpodrinjeno, ne iztrgano, pomislim. Še vedno je nekje tam, v spominu na otroštvo, na ljudi iz otroštva, v vračanju na novogoriške ulice.
Ko smo pri pouku in pride do nesporazuma, ker se dijaki zatekajo k italijanščini, ki mi ni dobro znana, želim, da pobrskajo po spominu in poiščejo slovensko besedo za izraz, ki se ga sicer ne morejo spomniti, ali pa se naučijo novega. Takšna pravila veljajo v učilnici. Ko se srečamo na hodniku, pred šolo ali na ulicah Trsta, pa sem jaz tista, ki ob njihovem govoru brska po spominu in obuja domače narečje.
In morda je prav v spominjanju te prve govorice priložnost, da se domače narečje ne izpodrine iz posameznika. Obenem zapuščanje območja nekakšne vzvišenosti knjižnega jezika odpira prostor za ohranjanje tega dela kulturne dediščine ter (tudi in predvsem) posameznikove identitete. Ne nazadnje pa narečja v sebi nosijo odtis domačnosti, tiste nujno potrebne vsebine, h kateri se svetovljanskosti in izobraženosti navkljub človek rad vrača in v njej išče svoj izvor.

Napisala: Katarina Gomboc Čeh

Prispevek je objavljen v 20. številki revije Outsider, posvečeni temi kritika.

Na spletu in v tisku se vsebine razlikujejo! Na spletu objavimo približno 10% vsebin iz tiska. Omogočite naše delo z nakupom revije.

  • Outsider #20

    7.00€
    Dodaj v košarico
Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiBrina Vizjak: Stanovanje AB
NaslednjiNina Granda: Jezovi v slovenski kulturiNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Trump Tower: alternativna dejstva v arhitekturi

6 marca, 2017
TrafikaArhitektura

Divja trta kot nekoč

4 maja, 2022
ArhitekturaStanovanjske politike

Srđan Nađ, Urška POdlogar Kos: Spregledane iniciative

25 junija, 2018
Arhitektura

Miloš Kosec: Arhitektura in konservatorstvo

11 maja, 2018
Arhitektura

Ribiško pristanišče Strunjan

25 avgusta, 2016
Arhitekturakolumne

Miloš Kosec: Beli klasicizem je treba nenehno prati

7 januarja, 2021
ArhitekturaStanovanjske politike

Stanovanje za naše razmere 2

2 novembra, 2017
Arhitektura

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 4.del

17 junija, 2015
1 2 … 187
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo