Advertisement
labirint-mengeš
Koruzni labirint v Mengšu

Letos se lahko že četrto leto zapovrstjo sprehodimo po koruznem labirintu v Mariboru. Zaradi velikega povpraševanja pa so letos labirint zasadili še v Mengšu. Na obeh lokacijah, je projekt nastal v sodelovanju društva Labirint in idejne vodje projekta Nataše Drozg in Univerze v Mariboru – Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.

Vstopni napis v koruzni labirint

Zaradi kolobarjenja je pozicija labirinta vsako leto drugačna, odločilni parametri za primerno lokacijo pa so bližina večjih mest, enostaven prihod z avtom, prostor za načrtovanje ustreznega parkirišča ter primeren dostop za gibalno ovirane obiskovalce.

Ob vstopu na mengeški labirint dobimo v roke zemljevid in izziv se začne. Poti v širini dveh metrov se vijejo med stebli koruze. Njihova višina, gostota ter minimalna dvanajstmetrska razdalja med sosednjimi potmi popolnoma zastrejo pogled vstran, ter onemogočijo orientacijo po bližnjih hribih, zaselkih in cestah. Med hojo po približno štirih kilometrih poti, ki se razprostirajo na nekaj več kot štirih hektarjih, se lahko s pomočjo zemljevida ustavimo ob 18 poučnih animacijskih točkah.

Zavoj na organsko zasnovanem delu labirinta

Pri idejni zasnovi in realizaciji labirintov je sodelovalo 12 študentov tretjega letnika arhitekture iz Univerze v Mariboru. Po osvojitvi znanj splošne geodezije in zakoličbe, pri izbirnem predmetu Geodezija, so se pod mentorstvom profesorja dr. sc. Roka Kamnika lotili še načrtovanja labirinta. Predvideno območje je bilo dokumentirano z dronom, določile so se osnovne koordinate uporabljene parcele, nato pa so študentje razvili svoje motive labirinta. Po izbranih končnih zasnovah poti za obe lokaciji, v Mariboru avtorice Kaje Maroh, v Mengšu pa Kristine Turk, so študentje z QGis orodjem predvideli zakoličbene točke na prelomih linij labirinta. Točke se je zakoličilo v začetku junija, ko so bila tla med koruzo še dobro vidna. Po zakoličbi se je koruzne poganjke poruvalo in tako ustvarilo poti.

Ena izmed orientacijskih točk

Letošnje vodilo za motiv labirinta je bil slogan »rastemo«. Kristina Turk, avtorica mengeškega labirinta je o svojem konceptu povedala: »Postavila sem eno središčno dominanto, ki je zakomplicirana, ostale poti pa so manj zahtevne. Enostavnejši del so slepe poti, ki so ravne. Držala sem se standardne oblike labirinta, daljših in krajših ravnih poti. V osrednjem delu pridemo do zapletenejšega dela. V središču labirinta je zarisana oblika, ki prikazuje človeško roko in v dlani rastlino. To se mi je zdelo najbolj primerno za slogan »rastemo«. Vse raste iz človeške roke. To je bila moja osnovna misel, ko sem delala ta labirint.«

Razpotje

Ker so odločitev za dodatno lokacijo v Mengšu sprejeli kasneje, je Kristina svoj dizajn, ki je bil predhodno načrtovan za Maribor, priredila novi lokaciji in drugačni orientiranosti. »Labirint sem morala zasukati za 180°, da bi imela tista roka smisel. Spreminjali smo dolžino poti, tako da sem morala dodati nekaj poti. Ker bi imeli pri zakoličbi prevelike težave, smo spremenili osrednjo rastlino. Prvotno je bila predvidena malo večja oblika drevesa z več vejami, ampak zaradi prevelike bližine rokavov drevesa smo drevo zmanjšali, da bo kot mlada rastlina, ki je šele vzklila.«

Čeprav gre pri arhitekturnem projektu kot je koruzni labirint, za umetno ustvarjeno okolje, je njegova posebnost tesno sodelovanje z naravo. Poleg kljubovanja vremenskim pogojem je njegov obstoj popolnoma odvisen od časovnice in uspešnosti rasti koruze. Labirint se namreč zaključi, ko se koruzo požanje in spravi.

Slepa pot z orientacijsko točko na koncu

Poleg zabavnega doživetja za odrasle, otroke in družine, labirint spodbudi k spoznavanju sebe. Z obiskom izzovemo svoje orientacijske zmožnosti, se spopademo s strahom pred tem, da zaidemo na napačno pot in v zgrešeno smer. Tesneje se povežemo z naravo, kar so po besedah študentke Kristine dobra izhodišča za premišljeno oblikovanje prostora.

Napisala: Brina Meze-Petrić

Ime projekta: Koruzni labirint 2021 – Lokacija Mengeš

Avtor projekta: Labirint – društvo za preživljanje prostega časa v naravi

Idejna vodja projekta: Nataša Drozg

Avtorica kreativne ideje labirinta: Kristina Turk

Mentor kreativne ideje labirinta: dr. sc. Rok Kamnik (Univerza v Mariboru – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo)

Investitor: Nataša Drozg

Lokacija: Mengeš, Osrednjeslovenska regija

Leto načrtovanja: 2021

Leto izvedbe: 2021

Površina: prb. 40.000 m²

Skupna dolžina poti: 4075 m

Izvajalci: Labirint – društvo za preživljanje prostega časa v naravi, Nataša Drozg, dr. sc. Rok Kamnik

Upravnik parcele: Agroemona d.o.o.

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.