»Lokacija, lokacija, lokacija« so menda tri najpomembnejše stvari pri nakupu nove nepremičnine. Vendar pa naslov ni nič manj pomemben tudi, ko je stavba enkrat kupljena in v uporabi. V viktorijanskih romanih lahko beremo, kako te je lahko dejstvo, da si imel v Londonu ali New Yorku naslov na nemondeni lokaciji, spremenil v družbenega izobčenca – pa četudi je bilo tvoje domovanje lepo vzdrževana palača. Imena ulic in številk pristanejo v ulični rabi bolj pogosto kot imena stavb ali inštitucij. V Ljubljani se ve, po kaj se gre (oziroma se je včasih šlo) na Mačkovo, pa tudi, kdo stanuje na Gregorčičevi. V Londonu »številki 10« sploh ni treba dodati imena ulice, da bi vsi vedeli, da gre za sedež britanskega predsednika vlade na Downing Street. Naslov glede na pomembnost stanovalca zato pogosto preraste utilitarno funkcijo oštevilčevanja uličnih vhodov za potrebe pošte in dostave.
Imamo v Ljubljani takšen zvonec (ali tolkalo), kot ga imajo na »Number 10«? Predsednik Republike uraduje na Erjavčevi 17, Predsednik vlade pa na Gregorčičevi 20. Državni zbor najdete na Šubičevi 4. Razen politikov in novinarjev pa bodo naslove poznali le redki domačini, da ne omenjam tujine, kjer bodo skoraj vsi ravnodušno skomignili z rameni. Po drugi strani pa imamo naslove, ki celo v tujini ne zbujajo ignorance, pač pa poznavanje in celo mednarodno občudovanje. Recimo “Metelkova”, ki za različne ljudi pomeni različne stvari: muzejski kompleks, kavarno, alternativno kulturo. Eden izmed najbolj uglednih in doma in po svetu najbolj cenjenih naslovov na tej ulici je na Metelkovi 6: gre za sedež nevladnih organizacij in umetniških kolektivov, ki so neposredni dediči družbene demokratizacije iz osemdesetih in pluralizma devetdesetih. Delo vseh teh organizacij nekaj pomeni tudi v tujini, medtem ko že desetletja soustvarjajo nacionalno in mednarodno sceno in aktivno prispevajo k odprtem, pluralnem in kreativnem dogajanju pri nas. Maska, Neue Slowenische Kunst in Laibach, Mirovni inštitut, En – knap in Mesto žensk so samo nekatera izmed najbolj zvenečih imen. Na šestki se poleg sedežev organizacij že desetletja odvijajo delavnice, pogovori in produkcijski procesi za kulturniško, nevladno in širšo javnost. Skupen naslov v eni izmed stavb nekdanje vojašnice na Metelkovi, ki je ustrezno njihovi poziciji umeščena natanko med stavbe državnih muzejev in Avtonomno kulturno cono Metelkovo, pa je zdaj ogrožen. V še enem primeru kratkoročnega in udarniškega reševanja prostorskih – in verjetno tudi drugačnih – problemov se je lastnik stavbe, Ministrstvo za kulturo (ki domuje čez cesto na Maistrovi 10), odločilo, da od vseh osemnajstih organizacij zahteva izselitev v roku treh mesecev, nato pa bo stavbo prenovilo in uporabilo za lastne potrebe.
Debata »na nož« je na žalost pri nas še vedno pravilo. Namesto, da bi se ob prostorskih in drugih problemih najprej skupaj usedli in javno pogovorili, mora biti javna debata vedno izsiljena kljub izvršenim dejstvom. Po mojem se tako pri javnih razgrnitvah, natečajih, velikih infrastrukturnih projektih in tudi na prvi pogled čisto administrativnih odločitvah kaže popolna nesposobnost, da bi od demokracije kot formalističnega procesa za to pristojnih ustanov prešli na demokracijo kot javno in transparentno reševanje skupnih problemov. Civilne iniciative, splošno nezadovoljsvo javnosti z državnimi in občinskimi ustanovami in uradništvom ter vseprisoten cinizem so samo nekateri izmed simptomov sistemske nesposobnosti za debato, ki bi presegla trmasto vztrajanje na svojem ozkem stališču. Lastnik stavbe ima seveda pravno in še kakšno drugo pravico razpolagati s svojim premoženjem. Ravno tako je naloga dobrega gspodarja, da za svoje nepremičnine skrbi in jih vzdržuje. Po drugi strani pa bi človek od Ministrstva za kulturo pričakoval, da bo ne le razumelo vlogo in pomen omenjenih organizacij, ki so Metelkovo šest spremenili v enega izmed najbolj relevantnih naslovov slovenske kulture in civilne družbe, ampak bo tudi aktivno pomagalo pri iskanju trajnih rešitev prostorskih problemov za vse. Namesto tega pa so pri nas za reševanje družbenih nesoglasij vpeljane tožbe, prepiri in nalogi za deložacijo.
Peticijo v podporo omenjenim organizacijam lahko podpišete na tej povezavi. Organizacije, ki zaenkrat še delujejo na Metelkovi št. 6, so: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Zavod SCCA Ljubljana, Mirovni inštitut, Društvo NSK, Društvo za retroavantgardo, Forum Ljubljana, Plesni teater Ljubljana, Društvo ŠKUC, Maska Ljubljana, Zavod En – knap, Center za slovensko književnost, Zveza ekoloških kmetov Slovenije, Sloga, Zavod Exodos Ljubljana, Otok, zavod za razvijanje filmske kulture Ljubljana, Vitkar zavod, Društvo za promocijo žensk v kulturi – mesto žensk, Gallus J. Carniolus zavod.
Miloš Kosec
Preberite še:
Naslovna fotografija: Marcel Haring (CC BY-SA 2.0)
Odziv ministrstva: www.gov.si/novice/2020-10-20-odziv-ministrstva-v-zvezi-s-stavbo-na-metelkovi-ulici-6/
Podprite nastajanje revije Outsider in se nanjo naročite.
Ena misel na “Miloš Kosec: Zvonenje na šestki”