Na straneh revije Outsider (#18, poletje 2019) je urbani sociolog Pavel Gantar opisal spoznanja svojega večletnega proučevanja Rakove jelše kot prostorsko-sociološkega fenomena. Ena od ključnih ugotovitev je, da je »zgraditev kanalizacije (…) tako rekoč v enem zamahu iz naselja ‚nižje kakovosti’ naredila ‚suburbano idilo‘, (…) tesno umeščeno v zavetje mestnega utripa. Skupaj z integracijo v mesto izginja tudi stigma in Rakova jelša se kot urbani problem umika z naslovnic časopisov.« Rakova jelša je namreč nastala kot barakarsko naselje črnih gradenj, ki so jih priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije gradili kot odgovor na reševanje osnovnih bivanjskih potreb.

Leta 2017 je Občinski stanovanjski sklad skupaj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) organiziral javni natečaj za izgradnjo približno 170 novih najemnih stanovanj. Lokacija je bila v središču nekoč degradiranega prostora, na enem do tedaj še nepozidanih travnikov kisle močvirske trave. Ozka in dolga parcela je bila ostanek nekdanje kmetijske parcelacije. Tej parcelaciji so sledile že predhodne črne gradnje, ki so na tem območju stihijsko rasle zadnjih petdeset let. Na natečaj je prispelo deset rešitev, zmagala pa je avtorska skupina Nava arhitekti.

Na dan otvoritve, 14. junija, sva se z arhitektom Aleksandrom Lužnikom, soavtorjem zmagovalne rešitve in vodjo biroja Nava arhitekti, sprehodila po novem naselju. Opisal mi je značilnosti nove gradnje. Najprej me je zanimalo, kako so na tem zahtevnem terenu – barjanskih tleh – temeljili troetažne objekte. Kot najprimernejša rešitev glede na sestavo temeljnih tal je bilo predvideno temeljenje na vtisnjenih pilotih z izrivanjem zemljine vstran, brez izkopa zemljine. Pri načrtovanju temeljenja so bile najbolj vprašljive vibracije, ki bi lahko neugodno vplivale na stabilnost sosednjih objektov, zato so bile izbrane tehnologije, ki vibracije v največji meri zmanjšajo, mi pojasni Aleksander.

Pritličje je dobrega pol metra nad terenom. S to rešitvijo so dvignili pritlična stanovanja nad raven skupnega dvorišča in s tem zagotovili zasebnost. Urbanistično se zasnova naslanja na podolgovate nize stavb pravokotno na cesto. Ti izhajajo iz nekdanje kmetijske parcelacije. Dva niza objektov sta tako umeščena na rob gradbene linije, med njima pa je skupno dvorišče, zasajeno z mladimi drevesi. Kot mi opiše Aleksander, bo njihova vizija v celoti uresničena, ko se ozelenitve razrastejo in bodo dopolnile arhitekturno zasnovo. Vzdolžno dvorišče, ki sega od začetka do konca zemljišča, bo tako vizualno omehčano in večkrat prekinjeno z zelenimi otoki.

Ob cesto je umeščen javni objekt, ki bo namenjen različnim dejavnostim. V njem sta dva lokala ali poslovna prostora, ki bosta soseski in celotni Rakovi jelši odprla javne funkcije, prostore srečevanja. Objekt je oblikovan tako, da predstavlja vmesni člen med drobno morfološko strukturo naselja in novimi večstanovanjskimi objekti. Pred njim je trg, na katerem so zasajena sadna drevesa. Ob tej podrobnosti mi Aleksander zaupa še, da pri vsakem svojem projektu zasadijo lipo. Tako je ob ploščadi s sadovnjakom še večji odprt prostor, namenjen občasnim dejavnostim, ki ga bo kmalu zasenčila lipa kot simbol srečevanja in skupnosti.

Na drugi strani se dvorišče zaključuje na nabrežju Ljubljanice. Idej je še veliko, od sprehajalne poti ob reki, odprtih površin za dogodke do postajališča za rečni potniški promet, doda Aleksander. Kako se bo obrežni prostor razvijal v prihodnosti, pa ni odvisno le od njih.

Celotnemu naselju daje poseben značaj opečna fasada. Za takšno rešitev so se arhitekti odločili, ker je bila nekoč v bližini opekarna, ki je že pri gradnji Murgel in Trnovega dala pečat temu delu Ljubljane. Ker je opeka značilen material za to območje, njena tekstura v naselju ustvarja občutek domačnosti ter Rakovo jelšo poveže v družbo sosednjih sosesk.

Seveda pa je bila osrednja pozornost načrtovalcev usmerjena na tlorisno zasnovo stanovanj. Stanovanja so kompaktna, vendar omogočajo različne konfiguracije, odvisne od številčnosti družine in njenih trenutnih potreb. Takšnih stanovanj je na slovenskem trgu nepremičnin zelo malo, povpraševanje po njih pa veliko: stanovanj, ki na 50 m² omogočajo udobno življenje celo štiričlanski družini in na 70 m² petčlanski.

Sosesko Rakova jelša II bosta v kratkem dopolnili še dve (I in III). S takšnimi posegi Rakova jelša odločno presega okvir ‚suburbane idile’ in ta predel mesta spreminja v enakovrednega drugim, urbanim predelom. Zgrajena soseska pa postavlja nova visoka merila za kakovostno stanovanjsko gradnjo.

Ime projekta: Stanovanjska soseska Rakova jelša II
Avtor projekta: Nava arhitekti d.o.o.
Investitor: JSS MOL
Lokacija: Ljubljana

Leto načrtovanja: 2017
Leto izvedbe: 2023

Površine skupaj:
Bruto: 19.551 m²
Neto: 16.024 m²
Parcela: 24.335 m²
Pozidana površina: 5.695 m²

Projektanti:
Krajinska arhitektura: POPULUS Prostorski inženiring, d.o.o.
Gradbene konstrukcije: Elea iC d.o.o.
Elektro inštalacije: MAT.EL d.o.o.
Strojne napeljave: VELING-DEOL d.o.o.

Izvajalci:
Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: VG5 d.o.o.
Strojne inštalacije: SBS TIM INŽENIRING d.o.o.
Elektro inštalacije: Elcom d.o.o.

Zunanja ureditev: VG5
Zasaditev: Arboretum Volčji Potok

Foto: Boris Vranić
Napisal: Matevž Granda

Prvič objavljeno junija 2023 v Outsiderju #34: Ogrožena dediščina.

*

Z naročilom revije podprete tako spletne kot tiskane vsebine in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!