Kakšno streho izbrati, ko se odločate za novogradnjo?

Streha je ključen element vsake arhitekture, ki bistveno zaznamuje tako njeno funkcionalnost kot tudi njen videz. Od tega, ali se boste odločili za ravno ali poševno streho, je odvisen značaj nove arhitekture. Razprava o tem, ali je bolj primerna ravna ali poševna streha, je razgreta že odkar se je ravna streha skozi modernizem uveljavila tudi v sodobni zahodni arhitekturi – ponekod po svetu sicer v tradicionalni gradnji obstaja že tisočletja. Dejstvo je, da tako ravna kot poševna streha prinašata svoje prednosti in slabosti. Pred izbiro ene izmed njih je nujno, da poznamo njune lastnosti.

Z napredovanjem konstrukcijskih možnosti lahko streho danes obravnavamo kot peto fasado. Izbira ni odvisna le od preferenc naročnika, temveč mora dopolnjevati izjavo celotne arhitekture. Tako je izbira strehe deloma odvisna tudi od konstrukcijskega sistema preostale hiše. Ravna, betonska streha je bila dolgo časa sinonim za sodobno arhitekturo, s porastom prenov in vračanjem k tradicionalnim metodam gradnje pa so poševne strehe v Evropi doživele velik comeback. Z izbiro strehe tako govorimo tudi o lokalni arhitekturni zgodovini.

Lokacija

Vedeti je potrebno, da ravne strehe niso dovoljene povsod. Pri nas, sploh v zgoščenih vaških naseljih, kjer je večina hiš kritih z dvokapnico, je streha zelo pogosto predpisana, in se mora vklapljati v svojo arhitekturno okolico. Pred odločitvijo o tem, kakšno streho naj izberemo, je tako smiselno s pomočjo lokacijske informacije, za katero lahko zaprosite na pristojni občini, ali pa pri svojem arhitektu preveriti, če je izvedba ravne strehe na določeni lokaciji sploh mogoča.

Podnebje

Drugi z lokacijo povezan kriterij, ki vpliva na izbiro oblike strehe, je lokalna klima. Ravna streha je tradicionalno prisotna v podnebjih z manj dežja, saj je njen največji problem zamakanje. Poševna streha že s svojo obliko učinkovito odvaja padavine. Sodobne rešitve in kakovostno izvedena hidroizolacija pa omogočata, da dandanes tudi ravna streha nudi kakovostno zaščito pred zamakanjem.

Naklon strehe se v strmosti stopnjuje v višinskih in severnejših legah, kjer je mogoče pričakovati večje količine snega. Ob izbiri strehe se je zato smiselno pozanimati, kakšna je tradicionalna gradnja v okolici, v kateri gradite – ta vam bo zanesljivo namignila, kakšno streho je bolj smiselno izbrati.

Izkoristek prostora

Tako ravna kot poševna streha ustvarjata prostor, ki ga lahko izkoristimo. Pri poševni strehi je to podstrešje, ki ga lahko preuredimo v privlačno dodatno etažo. Zadnja desetletja so prinesla izjemno veliko prenov podstrešij, ki se postavljajo z izpostavljenimi ostrešnimi konstrukcijami. Vidni tramovi in stebri lahko delujejo izjemno domačno in estetsko.

Pri ravni strehi pa je mogoče zgornjo površino izkoristiti za teraso. Izvedba pohodne ravne strehe je le malenkost dražja od izvedbe klasične ravne strehe, z njo pa boste pridobili izjemen razgleden zunanji prostor, ki bo obogatil vaše bivalno okolje.

Zelena streha

Ozelenjena ravna streha lahko postane prijeten prostor, s katerim v mestu dobimo svoj osebni park. Zazelenitev lahko obogatimo z rastlinami, ki privlačijo čebele, in s tem prispevamo k zdravi biološki raznovrstnosti v mestu. Zemljina na strehi prav tako prispeva k dobri toplotni izolaciji prostorov v notranjosti.

Energetska učinkovitost

Konstrukcije tako ravne kot poševne strehe lahko dobro izoliramo in s tem zagotovimo maksimalno energetsko učinkovitost. Če je načrt ustrezen in izvedba dobra, tako razlike pri energetski učinkovitosti ene ali druge konstrukcije skorajda ni. Na minimalno razliko vpliva faktor oblike celotne stavbe, ki ga izračunamo kot razmerje med površino in volumnom stavbe. Ta faktor je pri poševnih strehah razmeroma nekoliko večji.

Naslovna fotografija: Hiša Trzin, 3biro. Foto: Miran Kambič

Podprite Outsider z naročilom!