Letos novembra bodo lokalne volitve. Predvolilni čas je že tradicionalno čas, ko bolj intenzivno rastejo nebotičniki kot sicer. Da ne bo pomote, rastejo predvsem na papirju in arhitekturnih vizualizacijah. Nekaj jih je že pognalo. Tako je pred dnevi v javnost prišla informacija o rezultatih natečaja, ki ga je organizirala občina Koper, za stolp, ki naj bi povezal historično jedro z delom mesta na hribu Markovec. Ta poseg naj bil zelo pomemben zaradi povezovanja meščanov, ki bivajo na hribu, s spodnjim, priobalnim delom, ki se navezuje na historično jedro. S tem utemeljujejo javni interes novega stolpa, ki je bil predmet natečaja.
Vsak arhitekturni natečaj, ki ga razpiše kakšna občina, je financiran iz občinskega denarja, torej javnega. Zato si jemljem pravico, kot del strokovne javnosti, izraziti pomisleke o vsebini natečaja in njegovih okoliščinah.
1.
Potek natečaja je bil sporen, saj je bil najprej razpisan preko Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS), ki naj bi po zakonu razpisovala vse natečaje za projekte, ki se gradijo iz javnih sredstev. Vendar je bil natečaj pred rokom oddaje prekinjen, in vsi arhitekti, ki so se natečaja lotili, so ostali oškodovani, ker so že vložili delo, razmisleke in čas. Zbornica pravno ni uspela zagotoviti kakršnekoli povrnitve stroškov. Mimogrede, to niti ni prvi natečaj, ki ga je občina Koper prekinila brez obrazložitve in na ta način oškodovala arhitekte, ki so v načrte vložili delo. Tak primer je bil pred leti natečaj za novo športno dvorano na Bonifiki.
2.
Del zemljišča, kjer je predvidena gradnja, ni v lasti občine, saj ga lastnik po ponujeni ceni ni želel prodati. Občina namerava lastnika razlastniniti, na podlagi izkazanega javnega interesa povezave Markovca s centrom Kopra. Javni interes daje občini zakonsko možnost razlastninjenja lastnika, oziroma odkup zemljišča. Občina je torej razpisala natečaj za objekt, ki sploh ne more biti zgrajen, dokler občina tako ali drugače ne bo pridobila vseh zemljišč. In kot kaže, jih še ne bo kmalu.
3.
Soavtor zmagovalne rešitve Sandi Pirš (v sodelovanju z italijanskim starhitektom Massimilianom Fuksasom) je pojasnil, da dvojna spirala stolpa simbolizira sobivanje dveh narodov na tem območju. V nadaljevanju pojasni, da slovenskega in italijanskega. Ideja sobivanja narodov je seveda lepa. Vendar je po popisu leta 2002 na tem območju sobivanje različnih narodnosti veliko bolj pestro, kot pojasnjujejo avtorji: 74,1% govori slovensko, 8% hrvaško, 4% srbohrvaško, 2,8% bosansko, 2,7% srbsko in le 2,2% italijansko. Pred letom 1945 je bila slika obrnjena: večinsko prebivalstvo je bilo italijansko, ki se je do 1947 izselilo. O kakšnem sobivanju nas stolp torej nagovarja? Če dodamo še aktualne spore s Hrvaško glede meje v piranskem zalivu, se na žalost problematičnost vprašanja sobivanja še poglobi. Kaj bo torej stolp zares izražal? Komu bo svetil?
4.
Turizem v Kopru se je v zadnjih letih bistveno povečal. Mislim, da gre tu velik del pohvale prizadevanjem aktualnega župana. Drugi del pa vsekakor kulturni dediščini, ki jo Koper in njegova okolica premore. Pred kratkim je bila v Kopru porušena renesančna palača, samostan v središču mesta že dolgo propada, natečaji za ureditev Vergerijevega trga, muzejskega trga in trga pred Tomosovo stolpnico niso nikoli doživeli realizacije. Območja v središču ostajajo degradirana. Prepričan sem, da bi bila v očeh turistov veliko bolj zanimiva obnovljena historična dediščina, kot pa nov stolp predvsem zabaviščnih vsebin (po besedah avtorjev naj bi bile spirale adrenalinski tobogani, vseboval naj bi plezalno steno in zip-line) in dvomljive simbolnosti. Ko smo ravno v letu kulturne dediščine, se moramo vprašati, ali ne bi raje najprej investirali v obnovo dediščine, ki je temelj identitete?
5.
V Kopru je kar nekaj objektov, ki stojijo nedokončani. Recimo plavalni bazen na Bonifiki, ki naj bi združeval nove občinske prostore, hotel, kongresni center in olimpijski bazen. Pa recimo Zeleni park 2, ki že skoraj desetletje sameva. In še nekaj opuščenih gradbišč stavb, ki se spreminjajo v ruševine, še preden bi sploh služila svojemu namenu. Dokončanje teh objektov bi tudi lahko prineslo glasove na volitvah.
6.
Pred prejšnjimi lokalnimi volitvami je silhueto Kopra obogatila vitka stolpnica, ki naj bi bila najvišja daleč naokoli. Privabila naj bi številne investitorje z vsega sveta. Želja se ni uresničila. Sprašujem se, kje bo čez štiri leta zrastel nov nebotičnik? In upal bi si staviti, da ta, o katerem je govora na tem mestu, ki so ga poimenovali Capo Grande in Stolp miru, takrat zagotovo ne bo zgrajen. Vsi ga bomo že pozabili. Kje je torej tu javni interes?
Kdaj bomo dočakali čas, ko bodo kandidati za vodilne funkcije v predvolilnem boju med sabo tekmovali v tem, kdo ima bolj izdelan in boljši načrt za gradnjo stanovanj, za zgoščevanje gradnje, za boljšo prometno infrastrukturo, za odpiranje novih delovnih mest, za izboljševanje konkurenčnosti, za varovanje in obnovo dediščine; programe, ki bodo predstavljali nedvomni javni interes in ne, kdo bo zgradil višji svetilnik norosti?
Napisal: Matevž Granda
