O gospodarski krizi po navadi razmišljamo s pomočjo številk: minusi na bančnih računih, rdeče krivulje borznih indeksov in alarmantne makroekonomske napovedi. Vendar pa se gospodarska kriza kaže tudi bolj oprijemljivo: najprej seveda v nižanju kvalitete bivanja, kakovosti prehrane, izobrazbe, deložacijah, nasilju in samomorih. Najdlje, pogosto še dolga leta po tem, ko je prava kriza že…
Nadaljuj z branjem
V Sloveniji se že stoletja radi pritožujemo nad svojim domnevnim zamudništvom. Ne vedno utemeljeno: gre za selektivno in za nazaj orientirano optiko, ki je ustvarjena za nekakšno nacionalno kalimerovstvo in za prepričevanje, da smo vedno bili in vedno bomo provinca. Pravzaprav je najbolj provincialno ravno takšno objokovanje zamudništva, ki namesto samozavestne lastne definicije uspeh vedno…
Nadaljuj z branjem
Ulica d’Aubagne v središču Marseilla na prvi pogled predstavlja tipično mediteranski slikovit turistični stereotip: visoke stare hiše iz osemnajsega stoletja, na pol priprta polkna, sušenje perila na vrveh med ozkimi ulicami in živahen nočno utrip na starodavnih kamnitih tlakih. Tudi lokacija ulice je odlična: samo nekaj korakov od starega pristanišča, opere in turističnih znamenitosti. Ulica…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani je le malo urbanih potez, ki so tako zelo pozabljene in obenem v tako intenzivni vsakodnevni uporabi, kot je trasa nekdanje Pionirske proge. Nasip ozkotirne železnice, ki je že zdavnaj ni več, pod podplati nedeljskih sprehajalcev, športnimi obuvali rekreativnih tekačev in gumijastimi zračnicami koles preživlja dolgo in nesorazmerno cvetoče posmrtno življenje. Tu je…
Nadaljuj z branjem
Leta 1923 je Le Corbusier v svet poslal eno tistih puhlic, ki jih imamo arhitekti tako radi, ker opozarjajo na pomembnost našega dela: »Arhitektura ali revolucija,« je oznanil. Komaj nekaj let po Oktobrski revoluciji je izjava pomenila drzno opombo na nevzdržno stanovanjsko stanje večine prebivalstva in na prepričanje porajajočega se prvega svečenika modernizma, da se…
Nadaljuj z branjem
V Izoli bi radi spet gradili nov otok. Za takšen gradben podvig občina nima le ekonomsko-turističnih (in menda celo okoljskih) argumentov, ampak tudi zgodovinske: saj sta bili naši največji obalni mesti Izola in Koper nekdaj otoški naselji. Nomen est omen: če Isola v italijanščini pomeni otok, otoka pa več ni, bo njegova reinkarnacija za nazaj…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
