Gašper Fabijan: Arhitektura iz zemlje

Pri pregledu projektov iz zbite zemlje v preteklih nekaj letih lahko zaznamo tri glavne situacije, v katerih se uporablja ta starodavna tehnika gradnje. Največji sklop projektov zajema gradnja v revnejših predelih sveta, kjer tuji arhitekti, ali študenti arhitekture projektirajo in zgradijo humanitarni projekt – zadružni dom, bolnišnico, šolo in podobno. Zaradi navezovanja na lokalno vernakularno…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura iz zemlje: Predsedniška knjižnica

“Nova knjižnica predstavlja priložnost, da uresničimo predsednikovo vizijo afriške renesanse.” Tako začne svojo predstavitev projekta v Johannesburgu sir David Adjaye. Nova knjižnica, posvečena bivšemu predsedniku Thabu Mbeki, bo vsebovala muzej, avditorij, prostor za začasne razstave, center za opolnomočenje žensk, čitalnico, raziskovalni center, kavarno in arhiv. Slednji bo vseboval pomembne dokumente in druge artefakte predsednika in…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura iz zemlje: Srce zemlje

Večstanovanjski kompleks v Mehiki s 54 stanovanji je razbit na štiri volumne. V pokritih razpokah, ki omogočajo dobro ventilacijo, so umeščene vse komunikacije in prostori za srečevanje in druženje. Skozi novo sosesko vodi glavna os s parkirnimi prostori, na katero se pripenjajo vhodi v stanovanja. Vsa stanovanja imajo orientacijo sever – jug, kar zagotavlja prijetne…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura iz zemlje: Bolnišnica Bayalpata

Arhitekturni biro s pisarno v New Yorku, ki projektira za vrsto neprofitnih organizacij po svetu, je v sodelovanju z nevladno organizacijo Possible Health in nepalsko vlado zasnovala zdravstveni dom v revnem in odročnem področju Nepala, ki je nadomestil dotrajano in premajhno obstoječo bolnišnico. Kompleks je sestavljen iz petih zgradb z ambulantami in desetimi bivalnimi enotami…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura iz zemlje: Maroški paviljon

Maroški paviljon na svetovni razstavi Expo v Dubaju poskuša predstaviti tradicionalne načine gradnje v novi, moderni luči in se tako optimistično zazreti v prihodnost gradnje z zbito zemljo. Fasada tega sorazmerno obsežnega 33 metrov visokega paviljona je v celoti obdana s fasadnimi paneli iz zbite zemlje. S svojimi 4000m2 predstavlja največjo površino zbite zemlje na…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura iz zemlje: Vmesna hiša

“Med javnim in zasebnim, odprtim in zaprtim, notranjostjo in zunanjostjo, premičnim in fiksnim, svetlobo in senco, naravnim in umetnim je dom našega dragega prijatelja.” Paragvajski arhitekti opisujejo načrtovanje hiše v Asunciónu kot učni proces, zgledovanje po vernakularni arhitekturi in arhitektu Louisu Khanu. Zasnovana je na podolgovati obzidani parceli, in s svojo odprto zasnovo omogoča kar…

Nadaljuj z branjem

Poročilo: Festival orodja za boljše bivanje

V petek in soboto, 9. in 10. oktobra, je potekal Outsiderjev festival Orodja za boljše bivanje. Letos je zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije potekal izključno preko spletnega prenosa. Prvi večer je bil posvečen kulturni dediščini, drugi večer pa pogovoru o časopisih in medijih. Govorci prvega večera so v skladišču Monfort v Portorožu odpirali različne poglede…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Dediščinska razprava v ruševinah

O kulturni dediščini se navadno pogovarjamo kot o samoumevnosti: destilaciji najboljšega in najdragocenejšega preteklih rodov, »družinski srebrnini« neke skupnosti, nabor objektov in tradicij, za katere obstaja konsenz, da ga želimo obdržati, ohraniti in predati prihodnjim generacijam. Ta na videz nekonfliktna in visokoleteča razlaga besedne zveze »kulturna dediščina« pa je seveda v popolnem nasprotju s sesipajočimi…

Nadaljuj z branjem

Alenka Korenjak: Idrijska rudarska hiša

Osnovne sestavine in zdrava pamet Ohranjanje stavbne dediščine najpogosteje povezujemo z obnovo in vzdrževanjem pomembnejših javnih stavb, ki predstavljajo arhitekturni in umetnostnozgodovinski presežek, na vsakdanjo, stanovanjsko gradnjo pa radi pozabljamo ali jo celo brez slabe vesti brišemo – tako iz spomina kot iz prostora.  Zato se nam zdi pobuda, s katero želimo ohranjati in predstavljati…

Nadaljuj z branjem

Orodja za boljše bivanje 2019: sobota, 30.11.2019

Drugi dan Outsiderjevega festivala Orodja za boljše bivanje 2019, posvečenega temi “Arhitektura kot katalizator razvoja”, je potekal v soboto, 30.11.2019. Govorili smo o problematiki Sečoveljskih solin in kulturne dediščine na sploh. Večer sta odprla Nina in Matevž Granda s kratko predstavitvijo Outsiderjevega natečaja za začasno instalacijo med zidovi ene izmed solinarskih hiš in s tem…

Nadaljuj z branjem

Orodja za boljše bivanje 2019: petek, 29. november

Za nami je že tretja izdaja Outsiderjevega festivala Orodja za boljše bivanje – tokrat smo v dveh dneh festivalskega dogajanja razmišljali o »arhitekturi kot katalizatorju razvoja«. Festival sta otvorila Nina Granda, glavna in odgovorna urednica revije Outsider, ter Matevž Granda, izvršni urednik in kreativni direktor. Prvi večer je zaznamoval preplet arhitekture in gospodarstva. Nande Korpnik,…

Nadaljuj z branjem

Orodja za boljše bivanje 2018: petek, 30. november

V petek smo na valu čudovitih zgodb naših predavateljev ter njihovih duhovitih, globokih, iskrivih domislic zajadrali v prvi festivalski večer. Koliko zanimivih pogledov, koliko različnih zgodb o stiku z materialom smo spoznali! Za hip smo se vživeli v potovanje keramične ploščice od kepe gline do arhitekturnega elementa, se vzpeli na nekatere izmed največjih in najvzdržljivejših…

Nadaljuj z branjem

AleaOlea: Prenova cerkve Vilanova de la Barca

Med gosti letošnjega festivala Orodja za boljše bivanje ponosno pozdravljamo interdisciplinarni studio AleaOlea iz Barcelone! Cerkev Vilanova de la Barca je bila v srcu Katalonije zgrajena v 13. stoletju in je na prvi pogled romanska, vendar šilasti loki in apsida dajejo čutiti močan vpliv gotike. Med špansko državljansko vojno je bila cerkev leta 1936 močno…

Nadaljuj z branjem