Ana Kompara je absolventka magistrskega študija arhitekture. Njeno delo je bilo pred kratkim izbrano za najboljši izdelek na natečaju družbeno odgovornega projekta Plaktivat, ki je tokrat opozarjal na problematiko sovražnega govora. Strokovna žirija je Anino rešitev izbrala izmed 111 prispelimi predlogi.

Ano smo povabili na pogovor o povezavah med arhitekturo, oblikovanjem in pomenu dobrega vizualnega sporočanja v javnem prostoru.

Ana Kompara, Portret: Nejc Puš

Končuješ študij arhitekture. Kako vidiš povezavo med oblikovanjem prostora in oblikovanjem grafičnih sporočil?

Seveda so obema oblikovanjema skupna določena načela kompozicije, jasnega koncepta, dani kontekst, obe sta neločljivo povezani s prostorom in časom, v katerem nastajata. Soroden je tudi namen, cilj delovanja. Poleg samega oblikovanja prostora oz. vizualnih sporočil, obe posredno sooblikujeta mentaliteto ljudi in družbe, obe povzročata nek preskok, ki se zgodi v določeni osebi; kaj pomisli, ko vidi npr. neko sporočilo na mestnem plakatu. Pri arhitekturi je mogoče na prvi pogled to nekoliko manj vidno, a ravno tako močno. Kaj oseba občuti, ko vstopi v prostor, kam se obrne, kam jo prostor vodi, kam ji usmerja poglede, … Tako mestni plakat kot arhitektura v mestu sooblikujeta razmišljanje prebivalca. Grafična sporočila pri tem ponavadi delujejo hitreje, v nekem prostoru trajajo občutno manj časa kot arhitekturna dela, zato so tudi običajno bolj močna in neposredna.

Ne glede na krajši življenjski čas prvih in trajnost drugih, pa imajo večjo moč, kot se je zavedamo, saj preko svojega medija vplivajo na ljudi in s tem oblikujejo nov mentalni prostor.

Kje so povezave med oblikovanjem in arhitekturo, če se osredotočiš na ustvarjalni proces?

Eno izmed največjih povezav vidim v tem, da gre pri obeh za kreativno delovanje. Tako dobra arhitektura kot oblikovanje sta sicer pogojena z obstoječo problematiko, odgovarjata na določene pogoje, na dani kontekst, a kreativnost se skriva ravno v tem, kako ustvariti neko rešitev, vizualno ali prostorsko, kako ponuditi novo interpretacijo sveta, način gledanja, razmišljanja, bivanja ljudi. Mislim, da na dani kontekst nikakor ne bi smeli gledati kot na omejitev, ampak kot izziv,  spodbudo za našo kreativnost.

Kakšna so izhodišča za zasnovo tvojega predloga plakata?

Po branju natečajnega briefa sem pomislila, da je tokratna tema TAM-TAMovega natečaja Plaktivat – sovražni govor, drugačna od prejšnjih tem; je zelo občutljiva in hkrati precej abstraktna, saj gre za temo, ki obravnava moč besed samih, nič več in nič manj. Zato sem začela proces ustvarjanja z mislijo, da bo glavna moč plakata v besedah, na katerih bo temeljila tudi njegova grafična zasnova. Vodilo me je torej načelo preprostosti, jasnosti zasnove na eni strani in hkrati ideja, da s sporočilom ne obsojam ter moraliziram, ampak da vzbudim »klik« v glavi, razmišljanje, refleksijo …

Komu je to sporočilo namenjeno?

Sporočilo mestnega plakata je namenjeno vsakemu posamezniku, in to na nekoliko bolj oseben način, saj oseba, ki vidi plakat, ni le opazovalec nekega direktnega sporočila, ampak ga hote ali nehote s svojimi mislimi tudi aktivno soustvarja. Plakat tako sporoča, da se sovražni govor začne in konča pri vsakem posamezniku v družbi. Vsak izmed nas sam izbere, na kakšen način bo uporabil moč besed.

Opaziš v domačem okolju veliko dobrega oblikovanja?

Če izhajam iz videnega na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu, se mi zdi, da je standard v oblikovanju postavljen kar visoko.

Kje so še priložnosti za izboljšave?

Veliko bi se še dalo storiti na primer na področju mestnega plakata, za katerega imam občutek, da je zaradi razvoja ostalih medijev postalo nekoliko zanemarjeno. Mislim, da zaradi velike množice vizualnih sporočil, ki nas pretirano oblegajo od vsepovsod, pozabljamo, kakšno moč imajo, kako velik vpliv ima lahko na primer mestni plakat. Lahko je veliko več kot le marketinška poteza in projekti, kot je TAM-TAMov Plaktivat, to dokazujejo.

Kaj te v tvojem delu in študiju najbolj zanima?

Najbolj me navdušuje proces dela sam. Kako iz zametkov, briefa, želj naročnika, pride do končne vizualne oblikovne in navsezadnje tudi arhitekturne rešitve, tu sta si oblikovanje in arhitektura sorodna. Ustvarjamo za ljudi in njihove zgodbe, brez njih ne bi bilo ničesar.

Najboljši plakat je izbrala strokovna žirija; predsednik žirije Mitja Petrovič in člani Blaž Ritmanič (Formitas), Blaž Vuk(Pristop), Drago Mlakar (Bruketa & Žinić), Gsus Ajax (Ajax studio), Maja Gspan (Cankarjev dom), Miha Grobler (Ekipa2),Petra Krulc (Grey), Vital Verlič (Futura), Tomaž Drozg (TAM-TAM) in Špela Vovk iz Urada predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, častnega pokrovitela tokratnega Plaktivata. Pri ocenjevanju so upoštevali tehnično ustreznost dela, upoštevanje specifičnih lastnosti plakatnih mest TAM-TAM, izvirnost, inovativnost, komunikacijsko jasnost in pozitivnost sporočila.

Pripravila: N.G.