Ko pride poletje, se spremeni veliko stvari. Vsi smo nekako bolj sproščeni; bivamo več zunaj in manj noter, čujemo dlje in jemo bolj svežo hrano. A pravo poletje po mojem mnenju pričarajo fige. Sveže obrane fige. Ne tiste stisnjene in suhe iz okroglega paketka, ki ga tradicionalno nosi Miklavž. Prave, mehke, sveže zelene in živo rdečkaste, ko jih prelomiš na pol.
Mnogo let smo poskušali sadiko fige prinesti z morja. Neuspešno, seveda. Pred šestimi leti nam je uspelo; lepo je rasla, a jo je tretje leto vzela zima. Pa tudi plodovi niso bili tako sočni, kot na morju. Predvidevam, da ni imela ugodnih življenjskih razmer. Klima in prst sta bili drugačni in mala figa na to ni bila pripravljena. Pa vendar tudi v Ljubljani opažam kar nekaj fig, ki rastejo ob hišah, blokih in kamnitih zidovih. Več kot očitno jim ugajajo tople zavetrne lege. Res je, da klima, sploh zmrzal, omejuje njeno razširjenost, a so dovoljene izjeme.
Figo (Ficus carica) uvrščamo med subtropsko rastlinje, ki uspeva v toplih in polsušnih predelih, zato jo najpogosteje srečamo v slovenskem Primorju. Lahko bi jo vrgli v enak koš kot oljko pa tudi nekatere vrste palm. Zanimivo je, da je figa občutljiva tako na prenizke, kot na previsoke temperature: ob prenizkih pozebe in odmre, previsoke pa povzročijo predčasno dozorevanje plodov, ki pričnejo odpadati in gniti. Tako kot pri drugih rastlinskih vrstah bi lahko tudi te značilnosti premostili z izborom druge sorte, ki je bolj prilagojena na določeno lokacijo, tj. klimo in rastišče. Zasledil sem podatek, da po svetu obstaja preko stopetdeset različnih sort fig. V slovenskih drevesnicah najpogosteje najdemo tri sorte, ki jih določa barva plodov: belico, črnico in zamorčico, imenovano tudi suševka. Slednja je najbolj prilagojena na nizke temperature. V zadnjem času je priljubljena tudi na mraz odporna Renska figa.
Za vse, ki bi si figo močno, močno želeli doma, pa se bojite pozebe, vam predlagam sledeče. Izberite sorto fige, ki je najugodnejša za vašo klimo. Pomembno je, da jo ubranite pred nizkimi temperaturami. To lahko najučinkoviteje naredite z izborom njenega sadilnega mesta. V prvih nekaj letih, ko je rastlina še mlada in so poganjki še bolj občutljivi, naj bo rastlina posajena v večji lonec. Vsako leto rastlino presadite v večji lonec, da bo lahko razvijala svoj koreninski sistem. Postavljena naj bo na južno stran, ob fasado, na balkonu ali terasi. Lega naj bo zavetrna. Tla morajo biti dobro odcedna, drenirana, zaželjeno je, da smokva ni izpostavljena direktnemu dežju. Pozimi figo postavite v garažo. Če bodo poganjki odmrli in bo kazalo, da je rastlina že propadla, počakajte do pomladi. Pogosto se zgodi, da smokva iz korena požene nove poganjke. Figa bo v hladnejšem podnebju rodila enkrat, kljub temu, da obstajajo sorte, ki rodijo dvakrat. Nujno je, da plodove, ki ne bodo dozoreli, iz rastline odstranimo in tako preusmerimo energijo v rast drugih predelov grma. Obrezovanje smokev je odvisno od podnebja. Pri tem moramo biti pozorni, da grma ne porežemo premočno in s tem povzročimo sončev ožig lubja, ki je zelo gladko.
Misel o mali figi na balkonu ni nemogoča. Čez tri ali štiri leta boste lahko jedli sočne fige, polne kalcija, železa, kalija, različnih aminokislin in prehranskih antioksidantov.
Napisal: Marko Klemen