Oh, kako zelo nenaklonjen sem bil videzu te sivo zelene rastline. Njeni šilasti listi in razrast mi nikoli niso bili všeč. Pa sem ugotovil, da je rastlina uvela le pozimi. V poletnem in jesenskem času se drži pokonci in zravnano. Iz družine bezgovk, latinsko imenovane Sambucaceae, prihaja med aprilom in junijem cvetoča grmovnica dobrovita (Viburnum…
Nadaljuj z branjem
Moja stara mama je imela poleg ciklam zelo rada sobne rastline. Žal tudi orhideje. Če sem jo vprašal, zakaj jih imamo po hiši toliko, je odgovorila Ker so lepe. Tudi jaz danes nimam boljšega odgovora. Prejšnji mesec sem s kolesom domov pritovoril nekaj lončkov, v njih pa nekaj sobnih rastlin. Že prej sem predčasno podedoval…
Nadaljuj z branjem
Ko sem pretekli teden s kolesom vijugal ob ljubljanski vpadnici, sem v iztegnjeno dlan ujel pravkar odprte cvetove nizke grmovnice. Mojo pot je spremljala kot v špalir postrojena sladkorna pena, ki jo sem in tja prekinjajo druge prečne poti. Ko sem jih teden kasneje želel ujeti v objektiv, so že odcvetele. Zato naj se nam…
Nadaljuj z branjem
Zadnjič sem padel na hitrem testu. »Katero drevo je pa to?« Moja glava je bila prazna. Iz drevesa so viseli fižoli in listi še niso bili dokončno razviti. Drevo mi je bilo sicer znano in njegove značilnosti poznam, a mi je na jeziku ves čas ostajala le pavlovnija (Paulownia tomentosa) o kateri smo že pisali.…
Nadaljuj z branjem
Za nekatere so znanilci pomladi zvončki in trobentice, meni pa se zdi, da tisto pravo pomlad, ko opoldne v rokah že lahko nosiš svoj letni plašč ali jakno, prinesejo cvetoče magnolije. Po dobrem tednu bogatega, skoraj pretiranega cvetenja, je rastlina pripravljena, da svoje roza ali bele cvetove zamenja z mesnatimi, temno zelenimi listi. Množica starodavnih…
Nadaljuj z branjem
Ko je pred dnevi zapadel sneg in zapihal polarni veter, sem želel pustino dnevne rutine razbiti s sprehodom. V zimskih dneh se zelene ravnice oblečejo v neskončne bele plašče in začutil sem, da nekaj manjka. Pa me je prijelo, da sem se v mislih vrnil v preteklo poletje in si skušal v spomin priklicati vonj…
Nadaljuj z branjem
S kolegi se dostikrat šalimo, da predmeti, obarvani v vojaški vzorec, ne obstajajo. Ljudje v vojaških hlačah nimajo nog in vojaških tankov ni. Ob sprehodu mimo parka Zvezda sem ujel čudovito skorjo v zvezdast raster sajenih dreves. Čudno, da sem jo sploh opazil, če pa se tako mojstrsko zliva z okolico. No, šalo na stran.…
Nadaljuj z branjem
Taxus baccata / Navadna tisa Prečkam Tomšičevo ulico, ker bi rad prišel do Šubičeve. Šele po današnjem zmrznjenem jutranjem sprehodu mi je jasno, zakaj je med faksom na mizo prišla pobuda, da uredimo tisti park med Državnim zborom Republike Slovenije, Opero in baletom Ljubljana in Narodnim muzejem Slovenije. Če sem iskren, in ponavadi sem,…
Nadaljuj z branjem
Hedera helix / Navadni bršljan in Parthenocissus quinquefolia / Navadna vinika, divja trta Sosedje so zgradili veliko betonsko ograjo. Ne zaradi slabih sosedskih odnosov, da ne bo pomote. Kmalu so ugotovili, da je ograja prepusta in jo morajo malo popestriti. Danes po njej plezajo gosto raščene rastline. Te dni sem ponovno postal pozoren na…
Nadaljuj z branjem
Tiste drobne, v vetru nežno zibajoče listke imam rad. Breza, srečna, draga, nežna. Nedolžna in sramežljiva. Svetla in tiha. Poetično začenjam s tem popoletnim zapisom nadaljevanja urbanih rastlin. Zakaj? Ker sem se pred dnevi za hip ustavil v mimo dirjajoči množici. Med oblaki ljubljanske jutranje meglice, dimom iz bližnje zelene hišice, kjer stric že prodaja…
Nadaljuj z branjem
Ko pride poletje, se spremeni veliko stvari. Vsi smo nekako bolj sproščeni; bivamo več zunaj in manj noter, čujemo dlje in jemo bolj svežo hrano. A pravo poletje po mojem mnenju pričarajo fige. Sveže obrane fige. Ne tiste stisnjene in suhe iz okroglega paketka, ki ga tradicionalno nosi Miklavž. Prave, mehke, sveže zelene in živo…
Nadaljuj z branjem
Palme v prostor vnašajo občutek eksotičnosti in vzbujajo spomine na brezskrbne poletne dni. Prav zato so že od nekdaj priljubljene po domovih, pa tudi v mnogih rastlinskih zbirkah. V steklenjaku ljubljanskega Botaničnega vrta se tako bohotijo različne vrste palm družine palmovk (Arecaceae). Slovenija je dežela, kjer so palme bolj domače v primorskem predelu, a vseeno…
Nadaljuj z branjem
V parku Sveta Evrope za Cankarjevim domom že mnogo, mnogo let kraljuje visoko drevo, postavljeno v robu križišča med Prešernovo in Erjavčevo cesto. Vsako jesen opozori nase, ko svoje dvokrpe pahljačaste liste obarva v bogato rumeno barvo. Ja, to je živi fosil, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba). Avtor znanstvenega imena je Carl Linne, ki je leta…
Nadaljuj z branjem
Laški topol. Populus nigra »Italica«. Pokončen in skoraj geometrično pravilen. Tako zelo, da ga je še Plečnik, kljub krhkosti vej, mnogokrat uporabil v svojih zasaditvah. Tako en ob drugem zakrivajo fasado Šentjakobske cerkve in se v krajših nizih vijejo ob Ljubljanici: za Slovensko filharmonijo in dalje ob Tromostovju ter naprej ob Mesarskem mostu. Še pred…
Nadaljuj z branjem
Spomladi sem se sprehajal po Tomšičevi ulici. No, nisem se namenoma sprehajal po Tomšičevi. Šel sem mimo, pač. Ko sem opazil z odpadlimi cvetovi navadnega divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) pokrita tla, sem se spomnil na pomembno vlogo drevoreda. Ne le estetsko, predvsem simbolno. V vrsto sajeno drevje v naravi ni običajno. Linearna prostorska struktura, abstrakcija,…
Nadaljuj z branjem
Rastline rastejo in se spreminjajo. Ob rasti in spreminjanju pa opravljajo še mnoge druge vloge. Te dni sem se spraševal ali ima o tistih pravih urbanih rastlinah v Sloveniji sploh smisel govoriti. Pa saj je Slovenija vendar tako zelo majhna. Ruralno je od urbanega odmaknjeno le streljaj. Še v Ljubljani, na primer, od središča pa…
Nadaljuj z branjem
Nekajletni študij me je zaznamoval predvsem v eni točki – na prostor gledam s krajinarskimi očmi. Zaznavam, da je osnovni in ključni gradnik prostora, poleg objektov, živo gradivo. Kakšen bi bil svet brez njega? Pust, siv …? In kakšna bi bila mesta brez njega? Zato bom tukaj opozoril nanj, predvsem na tiste urbane rastline, ki…
Nadaljuj z branjem
April je mesec krajinske arhitekture. Morda je sedaj pravi čas, da s to rubriko opozorimo tudi nanjo in na krajinarje kot strokovnjake. Mudili se bomo ob urbanih rastlinah. Tistih, ki soustvarjajo urbano podobo naših mest in naselij. Govorili bomo o zelenem kot o nečem, kar je nujno za sožitje ali je celo ugovor grajenemu. Govorili…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
