Moja stara mama je imela poleg ciklam zelo rada sobne rastline. Žal tudi orhideje. Če sem jo vprašal, zakaj jih imamo po hiši toliko, je odgovorila Ker so lepe. Tudi jaz danes nimam boljšega odgovora. Prejšnji mesec sem s kolesom domov pritovoril nekaj lončkov, v njih pa nekaj sobnih rastlin. Že prej sem predčasno podedoval večjo monstero. Čudi me, da so rastline po nekaj tednih v dobrem in zdravem stanju. Se mi pa zdi, da bi mi kljub krajinsko-arhitekturnemu znanju zelo koristili nasveti pravih mladih botanikov, ki so v svoja domovanja sprejeli zelene prijatelje. Instagrami, tudi slovenski, so zadnje čase polni zelenja. Ljubitelji hashtaga #plantsofinstagram svoja stanovanja spreminjajo v urbane džungle. Morda tudi vi na njihovih Instagram profilih najdete kakšen dober nasvet, npr. zakaj je v spalnici dobro imeti veliko Monstero delicioso ali kako ne utopiti sukolenta.
In jaz se spreminjam v mamo Milico.
Alja Nike Skrt (@aljaskrt) … je zagotovo slovenska insta kraljica sobnih rastlin. Njene čudovite fotografije nenehno spreminjajočega rastlinja dnevno krasijo Instagram in blog Ljubeznice. Več sto rastlin, postavljenih v okrasne lonce, ki jim sama ljubkovalno pravi teglčki, je razporejenih povsod po prostoru: na stojalih, omarah in policah. Tako, da je čimveč prostora za nove rožce.
Vsaka mala sprememba v njenem zelenem raju jo osreči:
Čarobnost rasti me zares navdihuje, včasih se mi zdi kar znanstvena fantastika, kako za vraga lahko iz nič rata nekaj tako lepega. Vsak nov listek me neznansko osreči in vsako jutro, ko naredim obhod okoli mojih sto-in-nekaj lončnic špegam, če je kje kakšen nov.
Alja mora biti na tekočem, kaj se v njeni branži dogaja:
Znanje in navdih črpam predvsem pri soljubiteljih zelenja, redno spremljam njihova družbena omrežja in blog zapise ter se spoznavam z novimi sortami, dopolnjujem svoj wishlist in se učim o negi in gojenju. Imam pa tudi nekaj ličnih in nadvse zanimivih knjig.
Jan Robin (@janrobin_) je mlad ljubiteljski botanik in zbiralec rastlin, ki opaža, da se mladi vse bolj vračamo in težimo nazaj k naravi.
Tako si nekateri ustvarjajo velike zelenjavne vrtove, drugi zasajajo okrasno grmičevje, tretji pa imamo junglo kar sredi mesta.
Jan je samouk in zbiranje, razmnoževanje ter gojenje rastlin jemlje sila resno.
Že kot otrok sem občudoval travniško cvetje, drevorede, z babico sem zasajal prve grede, s teto vzgajal afriške vijolice ...
Vseskozi je nadgrajeval svoje botanično znanje in dopolnjeval zbirko sobnih rastlin, ki pa nikakor ni dokončna.
Star pregovor pravi; stanovanje brez rož je kot človek brez duše ... Rastline poživijo prostor in mu dajo tisto naravno noto. Včasih lahko ena impozantna ločnica povsem spremeni stanovanje. Je kaj lepšega kot lončnica bujno rastočih pilej?!
Nina Šeme skupaj s fantom Janom ustvarja blog in Instagram profil @hudalukna, na katerih rada delita zavidljive prizore s svoje mini zelene oaze. Ob vseliti v prvo garsonjero ji je mami kupila monstero, ki je, začuda, preživela. Celo rasla je! Nina je ljubezen do rastlin podedovala od stare mame:
Ona je ravno tako strastna zbiralka rastlin, le da ona obdeluje še vrt in njivo. Tudi meni je prinesla par sadik paradižnika in paprike, ki so v tem trenutku še vedno živi, skoraj rdeči oz. zeleni. ... S selitvijo v novo stanovanje, kjer sedaj cveti tudi projekt Huda lukna, pa sem dobila prostor in množico praznih kotičkov, ki jih nisem želela zapolniti z lovilci prahu in nepotrebnimi kosi pohištva.
Zato ga je napolnila z rastlinami, polnimi spominov:
Toliko zelenja v stanovanju mi daje občutek življenja, domačnosti, toplote. Vsaka rastlina, vsak kaktus, vsak podtaknjenec me spomni na točno tisti dan, ko sem ga prinesla v stanovanje. Kaktusi iz Korzike, podtaknjenec narobutane hortenzije, trikrat presajena monstera, hoferjev fikus, prvi avokado, ki je uspešno pognal korenine, kaktus od tasta, ki sem ga dobila za prvi rojstni dan, ki sem ga preživela v novem stanovanju ...
Svojo otroško radovednost nad rastlinami je želela nadgraditi tudi Urška Didovič (@urskadidovic) in se ob vpisu na Oddelek za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti z njimi pričela tudi strokovno ukvarjati.
V prvem letniku študija sem se osnov naučila pri predmetu botanika, potem sem se leto in pol izobraževala v ljubljanskem Botaničnem vrtu, kjer sem tudi delala kot študentka, zdaj pa poleg študija dopolnjujem znanje v Cvetličarni Arkade v Novem mestu, kjer je ljubezen do sobnih rastlin tudi vzklila.
Rastline, tudi zavržene, najde vsepovsod: Jungla se je sprva pričela graditi iz usmiljenja do rastlin, ki jih ljudje ne kupujejo. Rastlin, ki so bile v trgovinskih centrih nepopolne ali napačno oskrbovane. Odločila sem se, da jih kupim in rešim. Urškina bolnica za rastline pa je kmalu prerasla tudi v porodnišnico, saj se njena ljubiteljska zbirka množi in raste, tudi zaradi vzgoje podtaknjencev.
Rastlinam godijo različne pozicije, ki so odvisne predvsem od njihovih svetlobnih zahtev:
Nekatere rastline ves čas premikam in jim iščem ugoden položaj za razvoj. Enim ustreza manj svetlobe, drugim več. Tudi za senčne sobe obstajajo vrste, ki uspevajo v drugim manj idealnih rastnih pogojih. Ravno zato so rastline tako zanimive. Poznamo toliko različnih vrst, ki jim ustrezajo tudi drugačni pogoji, kar je še dodatno potrdilo, da je v vsakem prostoru lahko rastlina.
Urška, kot se za krajinsko arhitektko tudi spodobi, v vsakem prostoru najprej opazi živo gradivo, rastline:
Pomembno je umestiti zelenje v prostore, saj jim dodamo življenje, barvo in teksturo, hkrati pa odlično vplivajo na človekovo počutje in zdravje, vzbujajo prijeten občutek, lajšajo stres, spodbujajo kreativnost, višajo nivo produktivnosti, čistijo zrak, mnoge pa lahko spremenijo prostor ravno zaradi njihovih zanimivih lastnosti, kot je njihova velikost, tekstura listov, način rasti ipd.
Tudi Lejla Žorž (@lejlazorz), ki si lasti zbirko kaktusov in sukolentov, meni, da so rastline tiste, ki dom dopolnjujejo: Čisto enostavno, brez rastlin se doma ne bi počutila enako. Prostor poživijo in obogatijo.
Ob opremljanju doma se jima je, skupaj z možem, zdelo samoumevno, da vanj umestita tudi rastline. Navdušil me je prostor, najin dom. Ko sva z možem uredila stanovanje sva se oba strinjala, da je vse v redu in prav, ampak sobne rastline dejansko manjkajo. Manjkajo, ker domu dajo tisto pravo domačnost, življenje, občutek. Tako so se s časom nabrale in postale hobi. Začela sem prebirati knjige in bloge, brskati po spletu, obiskovati botanične vrtove, razmnoževati in vzgajati svoje rastlinice.
Za oskrbo rastlin si dnevno vzame nekaj trenutkov, sicer pa so: nedelje postale rezervirane za tuširanje in obrezovanje, presajanje in čiščenje. Lejla sicer ne ve, zakaj jo nega rastlin tako privlači.
Rastline zbiram, robutam, kupujem in negujem zgolj iz ljubezni. Pred leti mi je nekako uspelo rešiti fikus Benjamina, ki je prišel k nam z desetimi listki in je danes bujen, zdrav, visok skoraj 170 cm. Mogoče je to sreča, mogoče dobri pogoji, mogoče dober posluh za zelenje. Kakorkoli že, takrat sem dobila občutek, da mi to nekako gre in počasi kopičila rastlino za rastlino.
Urbane jungle so torej ponovno postale hit. Skupaj z rastlinami rastemo, delimo intimne trenutke doma in ustvarjamo spomine. Tudi vi odenite svoja stanovanja v zeleno. Naj postanejo domovi!
Marko Klemen
Ena misel na “Urbane džungle”