Pandemija koronavirusa je začasno ustavila svet in prebivalstvo izolirala v domove. Le če se zapremo v samokaranteno, lahko preprečimo hitro širjenje virusa in posledično zlom zdravstvenega sistema. Interesi posameznikov so se popolnoma podredili skupnim.

Ti pogoji pa so žal ugodni za širitev nekega drugega virusa: virusa neumnosti. Prvo žrtev imamo v Piranu. Občina je namreč na novo asfaltirala trg na Punti. Ta poseg je skrajno sporen z več vidikov:

1. Občina je z javnim denarjem izvedla črno gradnjo, saj za poseg ni pridobila soglasja ZVKDS. Za soglasje so sicer zaprosili, a ga zavod ni odobril. Zaprosili so tudi za soglasje za začasno ureditev, vendar tudi to soglasje ni bilo izdano. Gre za ureditev v historičnem središču, kjer veljajo najstrožja merila varovanja. Nov tlak bi lahko bil izveden le s sodelovanjem pristojne stroke.
2. Občina je izvedla asfaltiranje v času pandemije, ko je vsa kritična javnost zaprta v samokaranteni. Izkoristila je izredne razmere in degradirala kulturni spomenik. Ob tem velja spomniti, da sta se pred leti podobni akciji neustreznega urejanja piranskih nabrežij uspešno uprli strokovna in laična javnost in je »morala« občina delo dokončati v skladu s strokovnimi smernicami. Najbrž so se tokrat želeli izogniti takšnim zapletom.
3. Ta prostor bo namenjen parkiranju. V času, ko je trend omejevanje uporabe osebnega prometa in vračanje historičnih trgov pešcem, je takšen korak popolnoma nerazumen. Za dober in uspešen primer prakse sploh ni treba iti daleč. Tartinijev trg v Piranu je eden prvih primerov pri nas, kjer so z ukinitvijo parkiranja mestu vrnili prostor – in to enega najslikovitejših mediteranskih ambientov. Ko so odstranili promet in uredili ustrezne prometne režime, je trg zaživel.

Zakaj se je vodstvo mesta odločilo za takšno rešitev, nisem preverjal, ker menim, da takšno ravnanje ni opravičljivo. Ni sprejemljivo, ne z vidika upravnih postopkov ne z vidika varovanja in ohranjanja kulturne dediščine, še manj pa z vidika izkoriščanja izrednih razmer. Upamo lahko le, da se ta način ne bo nadaljeval in razširil.

Piran kandidira za evropsko prestolnico kulture 2025. Piran je območje kulturnega spomenika. Žal pa vodstvo mesta (oz. tisti, ki so odgovorni za ta poseg) nima nikakršnega razumevanja, kaj pomeni beseda kultura.

Nova ureditev

Arheološki sloj, ki je zasut in asfaltiran

Piran nekoč

Besedilo: Matevž Granda

Foto: Jure Butorac (naslovna fotografija)