V Dobravi stoji zid. Prelomljen na dva pravokotna dvometrska kraka, dva metra visok in pol metra širok. S svojo zemeljsko hrapavo teksturo in barvo ilovice je med mladimi jelkami in visokimi hrasti nekako samoumeven, kot da je tam že od nekdaj.
A še pred nekaj dnevi je okoli zidu, ki je bil takrat še varno vpet v lesen opaž, gomazela pisana druščina (večinoma arhitektov), ki smo se skozi gradnjo in obilico eksperimentiranja učili zidanja iz butane zemlje.
Paviljon, ki ga gradimo, je zamišljen kot prvi, eksperimentalni del procesa, ki vodi do izgradnje zmagovalnega projekta na Outsiderjevem natečaju Hiša iz zemlje. Na prvi delavnici, ki sta se je udeležila tudi avtorja nagrajenega predloga, Andy Megard in Jill Ries, smo najprej spoznavali zakonitosti materiala. Z različnimi testi smo preverjali primernost zemlje za gradnjo: ima mešanica dovolj gline, koliko jo moramo navlažiti in podobno. Preizkusili smo različne materiale: ilovico, pridobljeno na lokaciji, zemljo, ki je stranski proizvod pridobivanja peska in že pripravljene zemeljske mešanice za gradnjo iz butane zemlje. Položili smo temelj in ga rahlo dvignili nad nivo tal – velja namreč, da hiša iz butane zemlje rabi dobre čevlje (temelj) in klobuk (streho). V opaž smo nato nasuvali plasti zemlje in vsako plast dodobra zbutali, dokler nismo v osmih dneh dela, razporejenih preko treh delavnic, dosegli višine dveh metrov. Na koncu smo zid za čas sušenja pokrili z deskami.
Skozi delo smo se ves čas učili. Tako od zemlje, ki smo jo sejali, mešali, vlažili, preizkušali, prenašali in butali, kot en od drugega, ko smo si med delom in večernimi druženji delili kuharske nasvete, napotke za ekološko kmetovanje in druge življenjske modrosti. Simon Chang, ki je gradnjo opazoval skozi objektiv fotoaparata je pripomnil »ko sem vas gledal pri gradnji zidu, se mi niste zdeli kot resnobni arhitekti pri realizaciji projekta, ampak otroci med igro.«
Delavnice so nam dale odgovore na marsikatero vprašanje, hkrati pa zastavile lepo število novih izzivov: Kako optimizirati in pospešiti proces priprave zemeljske mešanice? Bi lahko uporabili drugačen sistem opaža? Kako se bo zid sušil v prihajajočih hladnih mesecih in kako bo prestal zimo? Upamo, da bomo odgovore na ta in mnoga druga vprašanja iskali skupaj na prihodnjih srečanjih. Zid med drevesi je zgrajen, ob njem pa smo tekom delavnic gradili tudi skupnost – in ta zidava se je komaj začela. In nas že vse navdušila.
Napisal: Patrik Benedičič
Foto: Simon Chang
2 Responses
Super projekt in videti je enkratno.
Resnično nekaj lepega. Bravo!