Nekateri deli mestne vedute se ti usedejo v srce s svojo očitno grdoto in vsajeno klico razpada. Vsakič, ko sem se peljala mimo Murgle centra in sem vrgla pogled na monstruozno stavbo ob cesti, me je obšla slaba vest, kot da prodajam zijala na prizorišču prometne nesreče. Kot da se naslajam nad nekakšnim stvorom, ki je posut z gnusnimi bradavicami, sope v bolezni in bo smrt zanj dokončna odrešitev. S cmokom v grlu sem se nekega dopoldneva vendarle podala tja na ekskurzijo.

A tesnoba je skopnela že, ko sem pred vhodom trčila v radoživi gospe natupiranih las in ustrojene kože na obrazu. Pravi Zlati dekleti! Tista, ki je bila na vozičku, je v roki držala povodec z očarljivim, a rahlo ošabnim pekinezerjem. Druščina se je odpravila na teraso enega od gostinskih lokalov ter tam uživala v dnevnem odmerku kave in nikotina (pes ni kadil). Katerikoli zdravnik bi gospe, že krepko v osemdesetih, zapazil pri tem početju, bi tudi svojim starejšim pacientom neutegoma začel predpisovati cigarete na recept.

Potem sem skozi enega številnih vhodov vstopila v trebuh pošasti. Ta je ogromen in se razteza malone organsko v poljubne smeri, z malo nerodnosti se za človeka brez vsakršne orientacijo spremeni v zaklet blodnjak. Kar je v bistvu najlepše, kar se ti pri raziskovalnih ekspedicijah lahko zgodi. Še lepše je, da nakupovališče z obilico bolj ali manj čudaških trgovin v resnici sploh ne životari. Ne, krepko živi, celo razcveta se! In to spoznanje pri naključnem obiskovalcu izzove velikansko olajšanje. Obenem pa sproži vpraševanje, kako je mogoče, da objekt, ki od zunaj spominja na kombinacijo arhitekturnih slogov hotela Duga Uvala in poslovnega centra v kairski četrti Mohandessin, od znotraj pa na nakupovalno središče v kitajskem Kunmingu, sploh pritegne kakšno stranko? Odgovor leži nedaleč stran: v naselju Murgle. Kot je že davno ugotovil t. i. medijski imperij v službi t. i. resnice, to območje poseljujejo izključno pripadniki bivše komunistične nomenklature. Starajoča se populacija, ki je živela in okušala neuvrščenost v njeni (in svoji) zlati dobi, pa seveda zna ceniti vse prvine arhitekturnih slogov z Bližnjega in Daljnega vzhoda, ki jih stavba Murgle centra združuje. Kar v resnici navdaja z optimizmom in vrača vero v človeštvo: da še kdo čisla nesporno estetsko vrednost, četudi odstopa od sodobnih arhitekturnih kanonov, ki se udejanjajo v škatlastih lidlih, hoferjih, šparih, merkatorjih … in katerih rok trajanja se bo prav tako nekoč iztekel.

Sivolasi murgelski sosedje – v zadnjem času so se jim pridružili še gojenci bližnjega elitnega doma za starejše občane – tudi v marsičem narekujejo ponudbo Murgle centra. Na prvi vtis daleč najbolj prevladujejo različne zdravniške ordinacije, najde se pa še vse od salona s sistemi za drsna garažna vrata in dimniki, prodajalne s potrebščinami za pse, agencije za turistične aranžmaje z igranjem golfa v Turčiji ter trgovine z izdelki republik nekdanje Sovjetske zveze, od sušenih rib do jesetrovih iker in armenskega konjaka ter vina s Krima. Seveda, nomenklatura je od nekdaj vedela, kaj je dobra jedača in pijača. Glede na raznolikost ponudbe Murgle centra lahko torej brez oklevanja zapišemu, da nesrečniku, ki bi usodno zašel in več mescev ne bi našel poti iz trebuha pošasti, ne bi grozila smrt ne od gladu ne od dolgčasa. Sploh pa ne od zdravstvenih težav.

Omenimo še, da Murgle center obstaja na treh etažah, od katerih zadnja, tik pod nebom, premore tudi steklene kupole z mehanizmom za odpiranje kot v kakšnem astronomskem observatoriju. Si predstavljate, da bi vas nekdo povabil opazovat zvezde na zgornje nadstropje Murgle centra? Priznajte, težko si je zamisliti bolj romantičen zmenek. Seveda pa si morate prizor predstavljati v slogu nanizanke Zlata dekleta – Murgle center je v resnici njihovo naravno okolje.

Piše: Agata Tomažič

Riše: Milanka Fabjančič

Radovedni? Berite Outsiderja!