Advertisement
palmovke_MarkoKlemen_julij17-(3)
Arecaceae, palmovke

Palme v prostor vnašajo občutek eksotičnosti in vzbujajo spomine na brezskrbne poletne dni. Prav zato so že od nekdaj priljubljene po domovih, pa tudi v mnogih rastlinskih zbirkah. V steklenjaku ljubljanskega Botaničnega vrta se tako bohotijo različne vrste palm družine palmovk (Arecaceae).

Slovenija je dežela, kjer so palme bolj domače v primorskem predelu, a vseeno uspevajo tudi drugod, čeprav njihov obstoj tam ni tako zagotovljen, kot v ugodnejših klimah, kjer so temperaturne amplitude nižje. Že znameniti Plečnik, in še pred njim mestni vrtnar Anton Lap, je Ljubljano videl kot sredozemsko mesto. V začetku 20. stoletja je Lap v okolico Tivolske graščine zasadil različne palme, agave, aloje, granatna jabolka, lovor, oleandre in drugo sredozemsko rastlinje. Zanimivo je tudi, da so Jakopičevo sprehajališče v toplejših mesecih okraševali s posodovkami palm in drugih eksotičnih rastlin, ki so jih razsporedili po liniji svetilk. Tudi sicer je Plečnik posodovke s sredozemskim rastlinjem zelo rad uporabljal za poudarke linij in ustvarjanje sredozemskega duha. Velike palme so krasile celo govorniški oder in vhod na otvoritvi Ljubljanskih Žal.

Razglednica Milene Žnideršič iz leta 1910, objavljeno na zgodovinanadlani.si

Družina palmovk zajema kar nekaj vrst. Najbolj znane so gotovo visoke žumare (Trachycarpus fortunei) in nizke evropske palme s Pirenejskega polotoka (Chamaerops humilis). Poznamo še slavne Popovičeve palme oz. visoke vašingtonije (Washingtonia robusta), visoke kanarske (Phoenix canariensis) in datljeve palme (P. dactylifera) z bogatim socvetjem ter druge.

Saditi palme in drugo sredozemsko rastlinje direktno v zemljo v nepravih pogojih, predvsem klimatskih, je brez pomena. Večina rastlinja ni prezimno trdnega, kar pomeni, da jih, posajene v velike lonce, pred prvo zmrzaljo, postavimo v steklenjake, zimske vrtove oz. na toplo. Če želimo imeti palmo na domačem vrtu, jo izpostavimo močnemu soncu, vetru in dežju. Palmam ugajajo tudi zavetrne lege in lege ob betonskih ter kamnitih stenah, ki akumulirajo več toplote. Odlično lego ima palma ob Nemški hiši v Ljubljani. To je tam, za Dramo. V tla sajena in v zelo zaveterni legi, tam vztraja že nekaj let. Čeprav se malo skriva, je prava osvežitev v vegetacijski sestavi. Očitno ji lokacija prav godi.

In sedaj si pred oči prikličimo rajsko peščeno plažo in se zleknimo pod eno od palm. Naj bo prijetno poletje!

Marko Klemen, julij 2017

 

Celoletna naročnina

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.