Gregor Turnšek se je pred nekaj leti preselil na Finsko. Je sodelavec v arhitekturnem biroju JKMM, kjer deluje na vseh področjih: od idejnih zasnov do tehničnih detajlov. Leta 2020 je vodil projekt za Guoshen Museum na Kitajskem, od leta 2018 pa vodi načrtovanje finskega paviljona za svetovno razstavo Expo v Dubaju.

Finska in Slovenija imata veliko podobnosti: veliko gozdov, oboji nosimo doma copate, nekaj filmskih zvezd nastopa v večini filmov in gledaliških predstav in imamo podoben odnos do alkoholnih pijač. Kakšne pa so podobnosti ali razlike na področju gradbene zakonodaje?

Kako bi na kratko opisal postopek pridobivanja dokumentacije za gradnjo?
Načrtovalski postopek poteka v dveh vzporednih tokovih: prvi je zadostitev naročnikovih želja in pričakovanj, drugi pa je izdelava dokumentacije za gradnjo in s tem povezana skladnost z vsemi urbanističnimi smernicami in drugimi predpisi. Podobno kot velja za večino drugih področij in sistemov na Finskem, tudi presoja projekta in pridobitev gradbenega dovoljenja potekata na občinskem nivoju. Zakonodajna podlaga je enotna za celo državo. Poleg načrtov arhitekture so zlasti pri večjih projektih potrebni načrti statike, inštalacij, včasih tudi krajinski načrti, ki jih izdelajo drugi strokovnjaki in inženirji. Gradbeno dovoljenje se pri večjih projektih včasih odobri v več delih, na primer ločeno za podzemni in nadzemni del objekta, kar omogoča hitrejšo izvedbo. Med gradnjo skrbi za nadzor in skladnost izvedbe vodja projekta, ki je v stalnem kontaktu z arhitektom – vodilnim oblikovalcem.

Kakšen je obseg dokumentacije za enodružinsko hišo?
Obseg dokumentacije je v osnovi enak ne glede na tip projekta. Načrtovanje poteka v treh glavnih fazah od idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja do izvedbenega projekta. Prva faza običajno poteka v tesni povezavi z naročnikom, druga faza predvsem v kontaktu z občino in pristojnimi organi, v tretji fazi pa sledi podrobna uskladitev z izvajalcem in drugimi inženirji. Druga in tretja faza se neredko prepletata, tako da je vsaj delna uskladitev z izvajalcem narejena še pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

Koliko časa traja upravni postopek in ali je ta čas v naprej predvidljiv?
Za enodružinsko hišo postopek običajno traja tri mesece. Trajanje postopka je v prvi vrsti odvisno od občine, v kateri bo nov projekt izveden. V večjih občinah, kjer se več gradi, je zato trajanje postopka praviloma nekoliko daljše, v manjših pa je lahko tudi bistveno krajše. Čas je tako precej predvidljiv. V kompleksnejših in večjih projektih je postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja razdeljen v dva dela: pogajalski del, ki lahko traja tudi leto dni, in dejanski upravni postopek. Za povprečne večstanovanjske stavbe (na primer z bruto površino 5000 m2 in s 50 do 70 stanovanji) celoten proces od prvega stika z naročnikom in prvih idej do pridobitve vseh dovoljenj za gradnjo običajno traja eno leto in pol. Gradnja takšnega objekta do vselitve stanovalcev prav tako v povprečju traja eno leto in pol.

Kakšna je vloga arhitekta? Ali lahko na primer tudi gradbeni inženir (ali strojnik ali kateri drug inženir) vodi projekt?
Arhitekt je vedno najpomembnejša oseba pri gradnji. To velja zlasti za vse objekte, ki so primarno namenjeni ljudem. Pravno formalno arhitekt nastopa v vlogah gradbenega oblikovalca (»building designer«) in vodilnega oblikovalca (»principal designer«, tudi »head designer«). Vodilni oblikovalec je odgovoren za kvaliteto in skladnost izvedbe z odobrenimi načrti ter skrbi za celostno integracijo in uskladitev načrtov različnih disciplin. V načrtovalskem procesu so vselej vključeni tudi odgovorni inženirji drugih področij (gradbeni, strojni, elektro inženirji, konzultanti za akustiko, požarno varnost, krajinski arhitekti itd.).

Drugi inženirji lahko nastopajo kot vodilni oblikovalci, če izpolnjujejo vsa določila in profesionalne kvalifikacije, ki jih narekuje krovni Zakon o gradnji in rabi zemljišč s pripadajočimi odloki. V praksi to pomeni, da v več kot 95% primerov arhitekt opravlja vlogo vodilnega oblikovalca (odgovornega projektanta). V infrastrukturnih projektih lahko to vlogo opravlja gradbeni inženir, za podzemne projekte na primer geomehanik, za komunalno infrastrukturo pa strojni inženir.

Zakonodajna odgovornost je razdeljena na izvajalca gradbenih del, glavnega projektanta in vodjo gradbenih del.

Kakšno izobrazbo in katera pooblastila mora imeti avtor arhitekture, da lahko pripravi projektno dokumentacijo?
Zahtevana izobrazba in izkušenost arhitekta, da lahko nastopa kot avtor arhitekture, sta odvisna od zahtevnosti objekta. Ti so razvrščeni v štiri razrede od nezahtevnih do zelo zahtevnih objektov. Minimalna zahtevana izobrazba z redkimi izjemami je diploma iz področja arhitekture in vsaj tri leta izkušenj kot arhitekt – asistent. Na Finskem ne obstaja poseben strokovni izpit, a pristojni organ pri vsaki prošnji za gradbeno dovoljenje presodi tudi ustreznost kvalifikacij avtorja arhitekturne zasnove. Pri bolj zahtevnih ali pa lokacijsko občutljivih projektih, lahko organi tovrstno presojo zahtevajo tudi za druge arhitekte in inženirje v načrtovalski skupini, na primer za tako imenovanega projektnega arhitekta.

Na kratko: trije najbolj pereči problemi v arhitekturni stroki v vaši državi?
Podobno kot drugod po svetu kapitalski pritiski močno vplivajo na kvaliteto okolja in arhiteture. Vrednote, ki jih sicer ščitijo zakoni, niso dovolj cenjene. Arhitektura je pogosto podrejena političnim odločitvam.

Zlasti v večstanovanjskih stavbah je problematična nizka kvaliteta gradnje prav zavoljo višjih dobičkov. Na tem področju se v stroki pogosto oziramo k danskemu zgledu, kjer zakoni narekujejo gradnjo stanovanj z višjim bivanjskim ugodjem.

V stroki je pogosta razprava o ščitenju in medsebojnem priznanju nematerialnih avtorskih pravic. Vroča tema je seveda globalno segrevanje in bolj trajnostna gradnja, a se bojim, da odločujočih praktičnih in zakonodajnih korakov še ni videti na obzorju.

Kako pogosto se spreminja zakonodaja za to področje?
Zakonodaja se ne spreminja v rednih presledkih, se pa seveda ves čas razvija. Manjše dopolnitve se dogajajo vsako leto ali dve. Večje spremembe ali reforme so običajne vsakih deset let. Trenutno poteka reforma Uredbe o rabi zeljišč in gradnji. Postopek se je začel leta 2018, nov zakon pa naj bi bil sprejet do pomladi 2022.

Kako široko/ohlapno interpretirajo zakonodajo pristojne inštitucije (z drugimi besedami: je postopek bolj birokratski ali obstaja strokovna individualna presoja)?
Ministrstvo za okolje narekuje splošne smernice, sicer pa je interpretacija zakonodaje odvisna od vsake občine in lokalnega nadzornega organa za gradnjo. Za vsak projekt obstaja strokovna individualna presoja, ki je ključna za odobritev gradnje. Uredba o rabi zeljišč in gradnji določa tudi, kakšno izobrazbo in izkušnje morajo imeti predstavniki pristojne inštitucije. To so običajno arhitekti, inženirji, urbanisti, krajinski arhitekti oziroma katerikoli drugi strokovnjaki, ki imajo ustrezno izobrazbo za oceno projekta v presoji.

Pripravili: Matevž Granda, Srđan Nađ, Miloš Kosec, Nina Granda
Uredil: Matevž Granda

Davor Podbregar, Avstrija

Boris Bežan, Španija

Andrej Bernik, Francija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja