V Ljubljani je končana prenova Slovenske ceste. Avtomobilisti si mislijo, da so po nepotrebnem omejeni, pešci so zmedeni. Ob statistiki, da je v Ljubljani še vedno največji delež dnevnih migracij opravljenih z osebnimi avtomobili (63%, vir:MOL), lahko sklepamo, da se večina prebivalcev počuti prikrajšane. In ker so po novem ti avtomobilisti prisiljeni izstopiti iz avta in se peš sprehoditi po novo urejeni Slovenski cesti, so poleg tega še zmedeni.
Slovenska cesta je v merilu Ljubljane največja ulica. Ukinitev prometa je zato povzročila občutek velike praznine. Za spremembo podzavestnih vzorcev, da pešec sodi na rob, ker te na sredini lahko povozi avto, je potreben čas, kot tudi za to, da se prostor napolni z novimi programi.
Vsak napredek prinese spremebe, nerazumevanje in odpor. Pozitivni učinki pridejo z zamikom. Tako kot se je strogo središče Ljubljane v zadnjih desetih letih povsem spremenilo zaradi prometne zapore, tako se bo s časom nedvomno tudi Dunajska. Kdor kritizira dosežek nove prenove Dunajske, naj se spomni šoka ob zaprtju prometa v Stari Ljubljani, na Kongresnem trgu, Petkovškovem nabrežju, itd. Danes si prejšnje stanje težko predstavljamo in si ga najbrž ne želimo nazaj.
Strategija, da se motorni promet omeji s peš conami, je trajnostna in poleg okoljskih učinkov spodbuja pozitivne sociološke spremembe. V začetku sicer vzbudi določen odpor, ker morajo uporabniki spremeniti navade in se iz udobja avtomobila prestaviti nazaj na noge. A kar naenkrat postanejo ulice udobne, kar naenkrat so ulice polne ljudi in kar naenkrat postane kolesarjenje prijetno. Nekoč nam bo najbrž nedoumljivo, kako smo sploh lahko trpeli avtomobile, njihov hrup in prostorsko dominanco, kot nam je danes nedoumljivo življenje brez avtomobila.
Ko se bo s časom oblikoval in zaživel ustrezen program, bo Slovenska ponovno glavna mestna žila. Tokrat ne za avtomobile, ampak za ljudi. Nekaj načrtov je že v pripravi, nekaj jih bodo spodbudile nove potrebe. Med najzanimivejšimi, po mojem mnenju, je Minipleks, ki ga načrtujejo v arhitekturnem biroju Scapelab. Zgrajen naj bi bil v naslednjih dveh letih.
O pešču prilagojenih prometnih strategijah sodobnih mest (Nejc Černigoj), urejanju peš con na Dunaju in v Ljubljani (Blaž Lokar) in o podrobnejši predstavitvi prenove Slovenske ceste (Boris Matić) preberite v drugi številki revije Outsider. Dobite jo v kioskih, hipermarketih in bencinskih servisih po vsej Sloveniji.
Pripravil: Matevž Granda
Foto: Miran Kambič
OPOMBA: Vsebine na spletni strani se razlikujejo od vsebin v reviji Outsider! Revijo lahko naročite tukaj.
