Eden najrazvpitejših projektov v sodobni zgodovini Berlina nastaja v švicarskem biroju Herzog & de Meuron. Projektno skupino je ob zasnovi arhitekture vodila diplomantka ljubljanske fakultete za arhitekturo Iva Smrke Kröger. (link)  Za zasnovo Muzeja umetnosti 20. stoletja v Berlinu so leta 2016 razpisali odmeven mednarodni natečaj, ki je pritegnil najrelevantnejše biroje na svetu – med njimi tudi OMA, Lacaton & Vassal in biro Zahe Hadid – in je predmet polemik in kritik v dnevnem časopisju in medijih že vse od razglasitve rezultatov. Na prvi pogled zadržana zmagovalna rešitev je marsikoga presenetila: zaradi nizke in preproste opečnate strukture so načrtovano stavbo označili za »drag hlev«, potem za »skedenj« in celo »pivski šotor«.

Pristojni odločevalci zamisel javno zagovarjajo, arhitekti pa tudi na podlagi kritik javnosti razvijajo projekt. Za kulturno četrt nedaleč od Potsdamer Platza, povezano s številnimi pomembnimi stavbami, kot so Scharounova Filharmonija, Nacionalna knjižnica in Mies van der Rohejeva Narodna galerija, je dovolj dobro le najboljše. Glasne kritike so seveda usmerjene tudi v zelo visoka sredstva, predvidena za gradnjo. Načrtovana investicija je v treh letih narasla z najprej predvidenih dvesto milijonov na sedanjih 450 milijonov evrov. Veliko za mesto, ki je v devetdesetih veljalo za »poceni in seksi«.

Protivrednost NUK II

Nemška ministrica za kulturo Monika Grütters javno zagovarja smiselnost gradnje novega muzeja: na Dunaju imajo Mumok, v Parizu Centre Pompidou, v New Yorku galerijo MoMA, brez zapolnjene vrzeli Kulturforuma bi bil umetniški razvoj Berlina osiromašen. Ministrica izpostavlja, da je investicija v temeljne kulturne objekte osnova, ki omogoča razvoj mesta. Projekt zato aktivno podpira in skrbi, da bo kljub dvomom in očitkom o pretirano dragi zasnovi do leta 2026 popolnoma dokončan. Kako dobro bo zaživel v javnosti, kako bo vplival na umetniški milje Berlina in, ne nazadnje, kako dolgo bo trajalo, da bo investicija povrnjena, bo znano v letih potem. Kot pravi Iva Smrke Kröger – arhitekti si intenzivno prizadevajo, da bi prostoru skupaj s stavbo ponudili nekaj več, nekaj nepričakovanega. Sprašujejo se, kako lahko večplastno oživijo četrt in spodbudijo raznoliko mestno občinstvo, da se bo po prostoru gibalo, z njim živelo in svoj čas bogatilo z umetnostjo.

Vroče polemike o tveganjih pri gradnji javnih kulturnih objektov so dokaj običajen del razvoja in realizacije projektov – ekscesno ambiciozni pristopi pa značilnost arhitektov Herzog & de Meuron. Na začetku leta 2017, ko je Iva Smrke v zvezdniškem biroju, ki združuje 450 vrhunskih arhitektov, postala eden od petih partnerjev (edina ženska), so v Hamburgu končali trinajst let dolg proces gradnje razvpite nove filharmonije. Izvedbo so zaznamovali spori med švicarskim birojem, izvajalci in politiki. Končna vrednost projekta se je povečala na neverjetnih 866 milijonov evrov. Vendar je objekt zaživel kot absolutni arhitekturni in kulturni presežek ter ponos mesta. Hamburška mestna uprava je kljub zapletom razumela, da je investicija v arhitekturo hkrati investicija v gradnjo kulture, ki se na koncu povrne tudi v razvoju drugih družbenih ekonomij – podobno kot investicija v znanost.

Velikost mesta ali države in število prebivalcev tu nimata bistvenega pomena. Ljubljanski biro Bevk Perović je v avstrijskem mestecu Wiener Neustadt zasnoval rešitev, ki je bila izbrana na mednarodnem arhitekturnem natečaju. V dobrih dveh letih od izbora je muzej že realiziran in kazemate prenovljene. Objekt je v kratkem času postal nepogrešljiv člen v kulturnem tkivu mesta. (link)

Outsider #18

Vendar ne gre vedno tako hitro. Pogosta značilnost večjih javnih projektov je, da čas od ideje do zgraditve zajema več kot en politični mandat. Vizija mora biti tako jasna, da preseže delitve; tako strankarske kot resorske. Namesto izmikanja in prelaganja odgovornosti, na primer z ministrstva za šolstvo na ministrstvo za kulturo in nazaj, z države na občino in nazaj, je potrebno sodelovanje, pa tudi nekaj pogajalske taktike. “Narodno in univerzitetno parkirišče”, ki ga upravlja Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d. o. o., v 100-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, občini MOL na dan prinese 3.175,20 evra, na leto 1.158.948 evrov.

Arhitekti Bevk Perović so leta 2012 zmagali na (ponovljenem) mednarodnem natečaju za novi Nuka II v Ljubljani. Rešitev je bila izbrana med 188 elaborati z vsega sveta. Gradnja nove knjižnice je ocenjena na 50 milijonov evrov, projekt gradbene dokumentacije pa naj bi bil do konca leta 2020 že dokončan in pripravljen za izvedbo. Dobra priložnost za realizacijo arhitekturnih presežkov tudi doma!

Podobno kot Monika Grütters v Nemčiji javno zagovarja nujnost zgraditve Kulturforuma, tudi tu ambiciozni projekti v kulturi potrebujejo sposobne odgovorne, da jih speljejo do konca.

Napisala: Nina Granda

Celoletna naročnina

https://outsider.si/izdelek/celoletna-narocnina/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja