Miloš Kosec: Plečnik v času epidemije

Začetek Vodnikove ceste v Spodnji Šiški predstavlja slepa in nenehno brezupno zaparkirana ulica, v kateri se nikoli povsem razrešeno srečujeta dva povsem nasprotna značaja nenehno spreminjajoče se ljubljanske soseske. Na eni strani nizke predmestne hiše, ki se v gručah stiskajoče pod ozelenjenim pobočjem Šišenskega hriba še vedno upirajo nenehnim pritiskom po zgoščevanju urbanega tkiva, na…

Nadaljuj z branjem

Manca Košir: Nekulturna dediščina vandalizma

Na koncu kostanjevega drevoreda v vrtu gradu Kazenstein v Begunjah na Gorenjskem že od poznih tridesetih let prejšnjega stoletja stojita paviljon in čajnica redovnic sester usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega. Območju, ki ga zaznamujejo stoletja turbulentnih sprememb in temačnih zgodovinskih dogajanj, je svoj pečat pridal tudi Jože Plečnik, avtor zasnove obeh paviljonov. Višje ležeči Jožamurka…

Nadaljuj z branjem

Jože Peterkoč, Mima Suhadolc: Prenova mizarskih delavnic na Plečnikovih Žalah

Nekdanje mizarske delavnice na Plečnikovih Žalah sta prenovila arhitekta Jože Peterkoč in Mima Suhadolc. “’Uredimo vrt poslednjega slovesa z rajnkimi, v njem v zelenju postavimo kapelice, ki naj bodo individualne mrtvašnice. Imenujmo jih po farnih patronih, tako da bo vsak našel zadnjo postajo v kapelici lastne fare.’ Tako je prostor poslednjega slovesa na Ljubljanskih Žalah,…

Nadaljuj z branjem

Plečnik na poti k Sikstinski kapeli

Tako, kot je bila dolga in raznolika kariera Jožeta Plečnika, je barvita in častitljiva tudi zgodovina njegovega poshumnega sprejema in vrednotenja. Pravzaprav se ravno v našem času nahajamo na točki, ko lahko arhitektovih aktivnih šest desetletij primerjamo s prvimi šestimi desetletji po njegovi smrti. Prvi izraziti vrh in sprememba v dojemanju takrat trideset let mrtvega…

Nadaljuj z branjem

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…

Nadaljuj z branjem

Cenzura in patina

Eden izmed nikoli zaključenih denacionalizacijskih procesov, na katere smo se v zadnjih treh desetletjih navadili podobno kot na globalno segrevanje, je spor med Festivalom Ljubljana in križniškim redom. Vrti se okrog starodavnega kompleksa Križank, ki so bile stoletja samostan Nemškega viteškega reda, po drugi svetovni vojni in Plečnikovi prenovi pa so postale sedež in glavni…

Nadaljuj z branjem

Kako se podpiše arhitekt?

Po ne tako davni konvenciji je osebni podpis potrditev istovetnosti – z njim pred oblastjo in drug pred drugim dokazujemo svojo identiteto in unikatnost. Pred podpisi so obstajali pečati in znaki, ki so stoletja uspešno služili enakemu namenu – predvsem seveda zato, ker je bila večina populacije nepismena. Danes pa podpis že nadomeščajo elektronska kodna…

Nadaljuj z branjem

Bogo Zupančič: pogovor o novi knjigi Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju

Plečnikovo leto je za nami. Bogo Zupančič ga je med drugim posvetil raziskavi o Plečnikovih študentih, ki so delali v pariškem ateljeju pri Le Corbusieru. Rezultat je obsežna knjiga, ki razkriva zanimive zgodbe mladih arhitektov iz pred stoletja, ki so zapustili milje ljubljanskega mojstra in skušali ujeti vodilni tok moderne arhitekture. Leta 2007 ste v…

Nadaljuj z branjem

Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem

Plečnik, mesto in jaz

Arhitekturna spletna platforma Architectuul bo spomladi 2018 objavila spletni Dossier o urbanih intervencijah Jožeta Plečnika , poimenovan Plečnik, mesto in jaz (Plečnik, The City and Me). Kot so zapisali pri Architectuulu, velikega arhitekta še posebej zaznamuje sposobnost ustvarjanja edinstvenega odnosa med človekom in (grajenim) okoljem, ki presega oblikovanje zgolj posameznih predmetov oziramo stavb. Avtorji projekta…

Nadaljuj z branjem