Prostorož: Idrijske rudarske hiše za 21. stoletje

Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Največ tovrstnih hiš je bilo zgrajenih v “stoletju rudarske hiše” med leti 1776 do 1876, ko je ta tip gradnje zaznamoval podobo mesta. Delno vkopana v pobočje, visoka bela pročelja, številna simetrično (3-3-4-1) razporejena majhna okna, strm naklon…

Nadaljuj z branjem

BAAM Arhitekti: Homementum

Da je tudi prvi dom lahko zanimiv razmislek o stanovanjski arhitekturi s svojim novim projektom Homementum dokazujejo Baam Arhitekti. Svetlost, odprtost, fleksibilnost – to so pojmi, ki jih pogosto povezujemo s kakovostnim sodobnim bivalnim okoljem. Celo tako samoumevni so postali ti pojmi, da jih niti stroka pogosto ne razume več. Svetlost, odprtost in fleksibilnost namreč…

Nadaljuj z branjem

Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega Kranjca Valentina Vodnika

Prvi del prenovljene stalne razstave o Vodniku je svež primer predstavitve pomembne zgodovinske osebnosti na sodoben način. Snovalci razstave so se s premišljenim prepletom arhitekture, ilustracije in grafičnega oblikovanja odmaknili od tradicionalnejše logike spominskih sob, ki običajno vključuje aranžersko postavitev plakatov s suhoparnimi informacijami na stenah in mizo s predmeti na sredini sobe. Vodnikovo življenje,…

Nadaljuj z branjem

Kam z vso to Dramo?

Zgodovina prihodnosti novega ljubljanskega gledališča   Slovenski kulturni prostor je nadvse bogat, pa naj gre za institucionalno ali alternativno, profesionalno ali amatersko kulturo – tu mislimo na prostor v prenesenem pomenu. Kako pa je z dejanskim, fizičnim prostorom, ki je kulturi namenjen? V Ljubljani deluje lepo število gledališč, med njimi so menda največja SNG Drama,…

Nadaljuj z branjem

Outsider#16: obiski v intimi, NUK 2

Drage, dragi! Še preden nazdravimo novemu letu, vas vabimo, da pokukate v vsebino nove številke revije Outsider, ki izide 29. decembra! Tokrat so kolumne prispevali Viki Grošelj, Nina Kožar, Pavle Rak, Mojca Pišek, Simona Semenič in Alojz Ihan. Ljubezen v času spletnih zmenkarij je raziskal Aljoša Toplak, nagrajenec natečaja Straniščne spletke 2. Obiskali smo ljubljansko…

Nadaljuj z branjem

SuperČudno!

Victor Enrich (1976) je katalonski umetnik, ki je po študiju arhitekture na Barcelona School of Architecture (ETSAB) in po letih samostojne prakse, začel kombinirati digitalno fotografijo s 3D renderiranjem. Svojo umetniško pot je začel v Rigi (2006), kasneje pa je živel in ustvarjal tudi v Izraelu in Nemčiji. Danes je zopet nazaj doma, v Barceloni.…

Nadaljuj z branjem

Kriza in arhitektura

Se še spomnite krize? Bilo je pred komaj nekaj leti, ko so se poročila redno začenjala s statistiko nezaposlenosti in s prestrašenimi ugibanji, ali bomo v Sloveniji dobili stečajne upravitelje: trojko iz Bruslja.V arhitekturi so bili to depresivni časi, ki so pometli z večino slovenskih gradbincev, prerešetali marsikatero arhitekturno pisarno in popolnoma na novo vzpostavili…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: posebna omemba 2 – hiša v mestu

Projekt “Igra” dosledno sledi konceptu, ki upošteva poglobljen razmislek o sodobnem, urbanem bivanju. Objekt je zasnova kot odprta, modularna, skeletna struktura, v kateri se izmenjujejo zaprti (bivalni/privatni) volumni in odprti (skupni/pol-javni) prostori. Tlorisi stanovanj so fleksibilni in sproščeni ter omogočajo enostavno prilagajanje glede na potrebe uporabnika. Posebna kvaliteta tega projekta se kaže v oblikovanju in…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: posebna omemba 1 – hiša v mestu

Projekt »Nestanovitnost prihodnosti« je arhitekturni manifest, ki zavoljo svoje jasnosti in radikalnosti krši dva glavna natečajna kriterija; tehnologija gradnje je jeklena in ne lesena, prav tako je predpisan tlorisni gabarit stavbe močno presežen. Projekt v osnovi postavlja pod vprašaj smiselnost dolgoročne gradnje v urbanih okoljih. Na vprašanje o bivanju v prihodnosti odgovarja z montažno stavbo,…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša na podeželju

Včasih se zgodi, da natečajna rešitev nehote poda odgovor na bistveno večje in bolj kompleksno vprašanje kot ga zastavlja sama naloga. Natečajna rešitev “Sestavljena hiša na podeželju” morda po besedah avtorjev izhaja iz tradicionalne kmečke domačije, ki je le reinterpretacija duha sodobnega časa, pa vendarle je avtorjem uspelo odgovoriti na problem sodobnega urbanizma na podeželju,…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša v mestu

Arhitekturna rešitev raziskuje prilagodljivost habitata. Program deli na dva dela, zasebni in poljavni. Vertikalna bariera med njima pa je odprt prostor, sredi katerega raste drevo ginko. To je tudi poetična podstat projekta, saj je ginko rastlina, znana po svoji izjemni prilagoditvi habitatu.  Poljavni del združuje funkcije, ki si jih stanovalci delijo, oz. najemajo znotraj stanovanjske…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 2. nagrada – hiša na podeželju

Podana rešitev drugo nagrajenega se preizprašuje o podeželskem tradicionalnem urbanizmu in poskuša najti ustrezno rešitev za vsesplošen urbanistični problem neprilagojene sodobne gradnje za slovensko podeželje. Podana rešitev morda ne nudi neposrednega odgovora na vsesplošen urbanistični problem podeželja, vendar pogumno podaja nove principe reševanja drobljene tradicionalne podeželske gradnje s prilagodljivimi modularnimi enotami. Z modularnostjo je omogočeno…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša na podeželju

Projekt je zasnovan na enostavni osnovni celici, ki je razdeljena na dva dela. Avtorica je projekt poimenovala SISTEM 6’9. Sistem 6’9 omogoča prilagojeno bivanje širokemu krogu naročnikov z majhnimi prostorskimi modifikacijami znotraj generičnega ovoja tako, da dopušča popolno uporabniško svobodo. Svoje ime dolguje osnovnemu gabaritu kvadra 9x6x6 metrov, poleg tega pa zmnožku možnih kombinacij svojih…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša v mestu

  Projekt predstavlja optimalno sintezo fleksibilnosti in določenosti, prilagodljivosti in rigidnosti, katerih usklajeno razmerje je nujno za dovolj udobno in obenem sodobno bivanje v mestu. Konstrukcijska mreža je dosledna in jasno berljiva, obenem pa se morda najbolj uspešno od vseh natečajnih rešitev prilagaja zelo raznolikim dimenzijam stanovanj, ki skrbijo za družbeno pisanost prebivalcev objekta. Stavba…

Nadaljuj z branjem

Svet vmes: Serija II: Črke – Dijaška soba »Abeceda«

Arhitekturna pisarna Svet vmes s projektom dijaške sobe nadaljuje zaporedje posegov v Gimnazijo Kranj, ki se je začela s Serijo I: Številke 1810 v avli šole. Neformalno, družabno življenje v šoli je bilo generacijo za generacijo omejeno na šolske hodnike, toalete, zapuščene kote šolskih igrišč ter večinoma ločeno od formalnega prostora učilnice, nad katerim je…

Nadaljuj z branjem

Plazza Pintiglia: preureditev hleva v stanovanjsko stavbo

Sredi starega vaškega jedra Almensa stoji v domovanje preurejen hlev Piazza Pintiglia, načrtovanje katerega je vodila želja po vključevanju kar največjega števila naravnih materialov. Konstrukcijski elementi iz zbite zemlje se vlečejo skozi vsa tri nadstropja ter se mestoma pojavljajo v skoraj skulpturalni vlogi. Prostor nekdanjega hleva delijo na posamezne manjše prostore, prevzemajo pa tudi vlogo…

Nadaljuj z branjem

Vrtec Ringaraja, Videm – Dobrepolje

Novi, skoraj-nič energijski vrtec v Vidmu-Dobrepolje so zasnovali Breda Bizjak, Lidija Dragišić, Katja Florjanc, Emir Jelkić in Ajda Vogelnik Saje. Zadnja leta Sloveniji prinašajo nemalo arhitekturno izjemno kakovostnih vrtcev. Med njimi je zagotovo tudi letos zaključeni Vrtec Ringaraja. Omejena vrednost investicije je arhitektom predstavljala poseben izziv, ki pa jim ga je uspelo odlično preseči in…

Nadaljuj z branjem