V parku Sveta Evrope za Cankarjevim domom že mnogo, mnogo let kraljuje visoko drevo, postavljeno v robu križišča med Prešernovo in Erjavčevo cesto. Vsako jesen opozori nase, ko svoje dvokrpe pahljačaste liste obarva v bogato rumeno barvo.
Ja, to je živi fosil, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba). Avtor znanstvenega imena je Carl Linne, ki je leta 1771 v botanično literaturo drevo zapisal z latinskim imenom Ginkgo biloba. Čeprav je prvotni izraz za to drevo Ginkyo, se je zaradi pisne napake zapisalo in ohranilo ime Ginkgo. Kljub častitljivi starosti drevesa, ki naj bi bila okoli 200 milijonov let, je ta v naravi skoraj izumrl. Zaradi izjemne estetske in zdravilne vrednosti so ga gojili in ohranili v samostanih in drugih zasebnih vrtovih. Ginko je golosemenka iz družine ginkovk (Ginkgoaceae) in je živi fosil, kot ga je leta 1859 poimenoval angleški naravoslovec Charles Darwin.
Poleg izjemne okrasne in prostotvorne funkcije ima drevo tudi prenekatere zdravilne učinke. Zdravila narejena iz ginka pospešujejo krvni obtok v možganih, nogah, notranjem ušesu, pomagajo pri izgubi spomina in miselnih sposobnosti, pomagajo pa tudi pri izboljšanju stanja po prestani možganski kapi. V ljudskem zdravilstvu se rastlinske dele ginka uporablja tudi pri odpravljanju glavobolov, migren, za srčne aritmije, astme, pri predmenstrualnih težavah, bledosti, diareji, pri začetnih pojavih glaukoma in pri Alzheimerjevi bolezni. Pri tem je potrebno poudariti, da je mesnat semenski ovoj ženskih dreves gingka strupen. »Srebrne marelice,« kot Kitajci pravijo plodovom, so oranžno-rumenkaste barve in smrdijo po pokvarjenem siru. Ne, še huje smrdijo. Pa ne le plodovi. Ko odpadejo in začnejo mehke lupine plodov gniti, smrdi celotna okolica. Govorimo o dvodomi rastlini, kjer plodijo le ženske rastline. Za parkovne nasade, kjer drevo večinoma uporabljamo kot soliter, poudarek, zato priporočamo uporabo moške rastline.
Drevesa zrastejo tudi do trideset metrov visoko in imajo vitko in pokončno deblo, ki v prsni višini lahko dosegajo okoli dva metra premera. Ginko je izjemno odporna rastlina na bolezni in škodljivce. Živega fosila ne motijo niti nizke temperature, niti močan veter. Ker je dobro odporen na kisli dež, izpušne pline in onesnažen zrak lahko ginko uvrščamo med kvalitetne urbane rastline.
Drevo ima poseben simbolni pomen v azijski kulturi, kar nakazuje uporaba ginkovih listov v logotipih uglednih azijskih ustanov. Simbolizira trdnost, večnost in pokončnost. Tudi jaz si želim njegovih vrlin.
Marko Klemen
