‘- All rise!

Sodnica Njena milost Strauss v posebno dramatičnih trenutkih sodnega postopka rada uporablja mednarodne izraze, kot da bi tako svojim sodbam pridala globalni pomen. V resnici predvsem zato, ker kot vsi rada gleda pravniške serije, v katerih je kazensko pravo veliko bolj razburljivo od neslikovitega kriminala resničnosti: v množici domačih prekrškov, tatvin, uličnih pretepov in občasnih družinskih pripetljajev s sekiro med osebami iz socialnega dna, s katerimi se na dnevni bazi ukvarja, so primeri, kot je Pärnu proti Klementini Hagenbohm, dobrodošla popestritev dela, za katerega je sodnica Njena milost Strauss veliko let študirala in zraven zanemarila življenje, čeprav ji tega v resnici ne bi bilo treba.

– All rise!

Vsi v sodni dvorani vstanejo.

Mariela Žašler, ki z Robinom Gradom in Petrom Bramom petdesetdnevno sodno odisejado biroja Vitruvius spremlja s stalnih pripravniških sedežev v zadnji klopi, nestrpno stisne pesti. Proti obsobi Klementine ima med njimi vloženih osemdeset olmov: stava, ki je bila od prvega dne izrazito tvegana, ko se je zdelo, da o motivu, priložnosti, ustreznem psihološkem profilu in končno krivdi Klementine Hagenbohm ne more biti nobenega dvoma. Robin in Peter sta se čudila, da je Mariela pripravljena toliko tvegati in staviti denar, s katerim bi lahko preživela ves mesec: Mariela se je izgovarjala na ženski instinkt, čeprav se je za tveganje odločila bolj zaradi adrenalina, pa tudi iz neizrazitega občutka, da ji je Klementina kot oseba še kar simpatična. Ko je višji inšpektor Paddy Scotch pred petimi urami predstavil nove dokaze (inkognito zvočni posnetek svojega pogovora z novo tajnico Vitruviusa, afnasto Lu Lovecroft, za katero bi bila Mariela do tega trenutka pripravljena tudi veliko staviti, da nima več možganov od povprečne osebe svojega poklica), so se the odds in her favour skokovito zvišale, Robin in Peter pa sta postala živčna. Nenadoma se je situacija zaradi podobnosti med primeroma Kokon in Lovecroft tako obrnila, da se je zdelo, da bo sodnica Njena milost Strauss prisiljena vsaj ponovno podaljšati sojenje. A ne! Višji inšpektor Paddy Scotch je dobil kazenske pike zaradi neuradnega dokaznega materiala, ki je bil poleg tega še prepozno oddan, zato je za pet dni suspendiran s primera. Po tem je sodnica Njena milost Strauss zaukazala odmor, med katerim je snemalna ekipa Moje terapije, ki je sicer utaborjena pred vrati sodne dvorane, poblaznela od razburjenja, pritisk plebsa na policiste ob vhodu na sodišče je podrl vrata, sodni sluga Golob pa je bil poslan po Lu Lovecroft, ki je ob pričanju višjega inšpektorja slučajno ravno odšla na stranišče. Seveda se je vrnil brez nje.

– All rise!

Sodnica Njena milost Strauss je v težkem precepu. Jasno ji je, da bo morala razsoditi med scilo in karibdo: po eni strani posnetek inšpektorjevega pogovora z Lu Lovecroft in tajničino nenadno izginotje s sodišča krivdo Klementine Hagenbohm ponovno postavljata pod vprašaj. Po drugi je inšpektorjev posnetek neizpodbitno neveljaven in je bil takoj brisan iz sodnega zapisnika, sodnici Njeni milosti Strauss pa zakon naroča, da sodbo izreče na današnji dan. V skladu z novim zakonom o kazenskem pravu, ki je učinkovito zmanjšal sodne zaostanke, je skrajni možni datum za obsodbo v primerih uboja in umora namreč danes, in če je bila sodnica Njena milost Strauss tako neprevidna, da je končno sojenje postavila na sam rob dovoljenega časovnega obdobja, je za svoje trenutne duševne muke odgovorna sama. Na kratko: sodnica Njena milost Strauss tvega, da obsodi napačno osebo, ali pa tvega kazenski postopek proti sebi, vpogled v svoje dosedanje delo in skoraj neizogibno končno izgubo funkcije. Kar se ji je zgodilo (pa ravno pri tem odmevnem primeru!), je moralna dilema: in že pred časom se je odločila, kako se v primerih moralne dileme ravna.

– All rise!

Mariela Žašler ne vidi, kaj bi lahko šlo narobe. Klementina Hagenbohm očitno ni kriva. Tistih osemdeset olmov ima praktično že v žepu. Mariela globoko vdihne in zapre oči. Lili Sanela, ki sedi v prvi vrsti prav za Klementininim hrbtom (med Almo in Olgo), je v obraz zelo rdeča. Obrazi drugih Hagenbohmov so zmerno, kultivirano osredotočeni. Sodnica Njena milost Strauss pod mizo v supergah znamke Antwerp Two, ki jih v službi vedno nosi, v veliki stiski krčevito stisne nožne prste. Potem pogleda navzgor in v dvorano.

– V primeru Pärnu proti Klementini Hagenbohm izrekam, da je obtoženka – kriva!

Piše: Eva Mahkovic

Riše: Eva Mlinar