Bolnišnica sv. Babe Fakrudina, osemnajsto nadstropje, oddelek za tropske, subsaharske in eksotične bolezni. V veliki sejni sobi, ki so jo, čeprav se za dotične posege sicer ne uporablja, posebej odprli zaradi števila in eminentnosti današnjih gostov, v vrsti sedijo vsi Hagenbohmovi: prvi najstarejši Ludvik, potem po vrsti Frank L., Alma, Olga in Lili Sanela, za Lili Sanelo kot nekrvna sorodnika Jakob Gris in Alvaro Juell, Alvaru Juellu sledi S. S. Stirling, temu pa očitno nezadovoljna Lu Lovecroft – višjemu inšpektorju Paddyju Scotchu jo je uspelo pripeljati s posebno patruljo in povišanimi pristojnostmi, ki mu jih je za čas reševanja primerov Kokon in Tulipan dodelila sama direktorica pärnujske policije dr. Angelika Kirchenstein. Gospodična Lovecroft klišejsko miga s prekrižano nogo in posmehljivo pripira oči. Čeprav je tihi posmeh velikokrat bolj nezadovoljivo orožje, jo Hagenbohmovi molče ignorirajo. Od pridruženih članov družine manjkata Klementina in Roudavski, ki sta še vedno v priporu, oba pa sta bila posegu štirifaznega odvzemanja telesnih vzorcev v namen kriminalistične preiskave že prej. Alma Gris Hagenbohm ne sedi, ampak je zleknjena v bolniški postelji, saj so ji včeraj odstranili vampirja, ki je sesal njeno aorto. Zraven Lu Lovecroft sedita Mariela Žašler in Robin Grad, zadnja v prehranjevalni verigi biroja Vitruvius.
Pred Hagenbohmovi stoji Valentin von Spreckelsen dr. med., mednarodno priznan strokovnjak za eksotična obolenja z dvojno specializacijo iz bolezni malajskega arhipelaga, sicer pa bratranec nekaterih že znanih likov, kardiologa Ivana R. von Spreckelsena in estetske kirurginje Romane von Spreckelsen. Dr. Valentin s pomočjo kirurškega robota za nevro in abdomen odvzema bris, kri in vzorce misli vseh prisotnih. Če bo šlo vse prav, bo preiskava pokazala, kdo je v tiste polinezijske drevesne tulipane vnesel sredstvo za podaljševanje aktivnega časa strupa, ki je rezultiral v najbrž nenačrtovani smrti Petra Brama (ta se zdi Scotchu zelo neverjetna tarča). Testiranje Klementine Hagenbohm je pokazalo, da je za stik s polinezijskimi drevesnimi tulipani 0.0 % pozitivna, medtem ko je za Roudavskega v 41.2 % verjetno, da se je v zadnjih dvainsedemdesetih urah dotikal strupa omenjene rastlinske vrste. Ko se je višji inšpektor Paddy Scotch v vilo Križ in Karolina vrnil po ostale Hagenbohme, se je družina nalogu za preiskavo in odvzem vzorcev seveda upirala, vendar je bil višji inšpektor, opogumljen zaradi novih pooblastil, neizprosen in je vse nemudoma odpeljal v Babo Fakrudina. Žalostna resnica pa je ta: če bi višji inšpektor Paddy Scotch želel testirati vse, ki so z družino kakorkoli povezani; vse, ki so v primer morebiti vpleteni, iskanju ne bi bilo konca: poleg tistih s priimkom bi moral testirati tudi tiste brez, ki Hagenbohm niso po imenu, ampak po krvi, in še številne druge, nenazadnje samega doktorja Valentina, ki je po očetovi strani dvakrat oddaljeni mrzli bratranec Jakoba Grisa, čigar družina pripada klanu najprestižnejših in najbolj modrokrvnih pärnujskih zdravnikov. Kakorkoli že, rezultati bodo znani jutri.
Ko Hagenbohmi z mrkimi obrazi (samo Lili Sanela je že tedne permanentno prestrašena) in cevkami v rokah in glavah prestajajo odvzem vzorcev, se avtomatska vrata v veliko sejno sobo bolnišnice sv. Babe Fakrudina odprejo. V prostor vstopi narednica Kleinfrankenheim, ki je čakala v predsobi in stražila vrata. Za njo vstopi še ena ženska. Višji inšpektor Paddy Scotch, ki je do sedaj nadzoroval dogajanje v sobi – ničesar v primerih Kokon in Tulipan ne bo več prepustil naključju – vstane.
– Inšpektor Scotch? Mislim, da imamo še enega za testiranje. Danes zjutraj je priletela v Pärnu. Pravi, da je Hagenbohmova.
Oči vseh Hagenbohmov, zlasti pa S. S. Stirlinga, se razširijo. Lu Lovecroft se jezno namršči. Alma si z roko pokrije usta.
– Maša!
Piše: Eva Mahkovic
Riše: Eva Mlinar
