Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za vgradnjo bazena doma?

Bazen ob hiši je razkošje, za katerega se danes odloča vse več ljudi. Iznajdljive rešitve ponudnikov so pripomogle k temu, da se je tudi strošek nakupa bazena in njegove vgradnje odločno znižal. S pametnim načrtovanjem lahko zunanji bazen postane najljubše igrišče otrok, v katerem se bodo ti zabavali od maja do oktobra, za odrasle pa je bazen lahko pribežališče pred vsakodnevnim stresom. Če razmišljate o tem, da bi si bazen uredili kar doma, vam ponujamo nekaj izhodišč za razmislek pred začetkom gradnje.

Lokacija
Preden se odločite za vgradnjo, razmislite, kam boste umestili bazen. Pomembno je, da ta stoji na izravnanem terenu. Tla tudi ne smejo biti rahla ali nasuta – v tem primeru jih je treba utrditi, saj morajo prenesti težo polnega bazena. Priporočljivo je, da bazen umestite na sončno stran hiše, saj sonce ogreva vodo in poskrbi za to, da bo preživljanje časa ob bazenu prijetnejše tudi v zgodnje poletnih ali jesenskih mesecih. Trik za prijetnejši bazen je tudi, da tega postavite z daljšo stranico v smer, v katero najpogosteje piha veter: tako se bo na površju bazena ustvaril naravni tok, ki bo olajšal čiščenje.

Če se odločate za prostostoječ bazen, pa na očiščeno površino nasujte okoli 1cm mivke ali drobnega peska (debelejši sloj ni primeren, saj ne zagotavlja ustrezne trdnosti). Pozorni bodite, da na površini ni večjih kamnov ali trnja, ki bi lahko poškodovali bazensko platno. Na nasutje se položi izolator, ki pripomore k ohranjanju temperature vode, na to pa filc.

Velikost
Pomembno je, da za bazen predvidite dovolj veliko površino: poleg samega bazena je dobro razmisliti še o ureditvi okolice, ob vgrajenem bazenu pa ne pozabite pa tudi na strojnico, ki zavzame 3 do 4 kvadratne metre.

Če nameravate bazen uporabljati skozi celo leto, je smiselno razmisliti o bazenski strehi – ta je lahko fiksna ali pomična. To za seboj potegne tudi nekaj več načrtovanja in birokracije. Bazen s prostornino do 60 kubičnih metrov spada med nezahtevne objekte, zato zanj lahko pridobite gradbeno dovoljenje po skrajšanem postopku, večji pa zahtevajo standardno gradbeno dovoljenje. Pazite seveda tudi, da bazen ne bo premajhen: če nameravate v njem plavati, je za začetni zamah potrebnih nekaj več kot tri metre dolžine, za vsak nadaljnji zamah pa še meter in pol.

Tip bazena
Na tržišču najdemo najrazličnejše tipe bazenov, ki pa jih lahko razvrstimo v nekaj glavnih skupin. Cenovno najbolj ugodni, pa tudi najenostavnejši za izvedbo, so montažni bazeni, ki imajo večinoma pločevinaste stene in so ovalnih ali okroglih oblik. Obstajajo tudi bazeni iz zidakov iz ekspandiranega polistirena, ki omogočajo predvsem pravokotne oblike. Pogosti so tudi poliestrski bazeni, ojačani z dodatno plastjo keramike – pri teh je bazenska školjka prefabricirana, zato so zaradi transporta omejeni glede velikosti. Veliko samograditeljev pa se odloča tudi za betonske vgradne bazene, čeprav je za kakovostno izvedbo tovrstnih bazenov potrebnega nekaj gradbeniškega znanja – če pride do razpok v betonu, je bazen uničen, sanacija pa je lahko draga in zahtevna.

Preden se odločite za enega izmed tipov bazenov, razmislite, kaj od svojega bazena pričakujete, in se posvetujte s strokovnjakom. Koliko časa boste ob njem preživljali? Ga nameravate imeti za vedno? Koliko ste pripravljeni vložiti v vzdrževanje? Odgovori na ta vprašanja vam bodo pomagali pri pravi odločitvi.

Ureditev okolice
Poleg samega bazena je pomembno tudi, kako bomo uredili njegovo okolico. Bistveno je, da pohodna površina okoli bazena ne drsi, saj se bomo tako izognili neželenim padcem ob hitenju v vodo. Veliko ljudi se odloča za nedrseč kamen ali betonske tlakovce, možno pa je tudi tlakovanje z lesenimi paneli, pod katerimi moramo zagotoviti odtekanje vode. Pri tem vam bo najlažje svetoval strokovnjak – arhitekt ali strokovnjak za bazene.

Poleg tlaka lahko zahtevnejši uporabniki razmislite tudi o osvetlitvi v samem bazenu ali ob njegovem robu. Izkušnja večernega plavanja v osvetljenem bazenu je lahko nepozabna.

Vzdrževanje in čiščenje
Poznamo dve glavni vrsti bazenov: takšne s prelivnim robom in takšne brez. Bazeni s prelivnim robom so dobra izbira, saj zagotavljajo dobro površinsko čiščenje, so pa nekoliko dražji in zahtevnejši za izvedbo. Ti bazeni zahtevajo tudi odlivni bazen, kamor se skozi robne rešetjke steka voda pred filtriranjem. Drugim, t.i. ‘skimerski’ bazenom, pa ob robu vgradimo napravo, ki čisti bazensko vodo, a moramo površinsko bazen čistiti ročno. Tovrstni bazeni zahtevajo tudi precej nižji nivo vode v bazenu.

V vsakem primeru moramo za bazen skrbeti vse leto, redno menjati vodo in skrbeti, da ta ustreza higienskim predpisom.

Naslovna fotografija: Turato arhitekti: Hiša Bedrock

Podprite nastajanje Outsiderja z naročilom na revijo!