Zdaj je bilo vse odprto; policija se v arhitekturno-urbanistične zadeve ni vmešavala, saj sta obe strani uspeli z določenimi bonitetami pridobiti naklonjenost kakšne od njenih frakcij. V primeru policijskega posredovanja, bi tako prišlo do internega spopada, ki bi povzročil mednarodni škandal. Tega, ob prepuščanju odprtega boja med DSAU in Mladoljubljančani ne bo, saj imajo oboji izdelane reprezentacijske stroje, ki so zmožni na podlagi algoritmov, ki preračunavajo različne ideologeme – po propadu novinarskega poklica – proizvesti ustrezno reprezentacijo svojega delovanja in dogajanja na arhitekturno-urbanističnem polju, tako za domačo javnost kot za tujo …
Svetilnik je vzel zalet čez vso širino Dunajske.
“Semezdin, zdaj se boste morali pošteno prijeti. Sklonite glavo za moj hrbet. Za nobeno ceno je ne dvigujte, zapomnite si to!”
Potem je brez oklevanja s polno hitrostjo zapeljal naravnost v steklena vrata stolpnice Astre, ki so se razletela na vsaj toliko koscev, kot so se prej razletela vrata sedeža DSAU in še dolgo potem, ko se je skuter ustavil, zvončkljala v noči in se svetlikala, kot bi bil pritisk nanje povzročal to stekleno in nenavadno svečano vsezvočje. V tej svečanosti sta se Svetilnik in Semezdin vzpenjala k pisarni Zračnega oddelka, ki jo je ta nasledil od Mladine v tistih veličastnih letih samobuditeljstva, ko se je zdelo vse mogoče in ko se je mladost cepila vase na večkratno mladost in je v harmoničnem sodelovanju s starejšo mladino, uspela priti na površje mlajša, Zračna, še lažja, ki je v svojih horoskopih odčitavala prihodnost naroda in ki je v svojih križankah odčitavala najpomembnejše koncepte človeške intelektualne zgodovine.
Vrata pisarne so bila odprta; v hipu sta tako Semezdin kot Svetilnik pomislila, da gre za nekakšen trik. Vendar sta takoj nato zavohala zaudarjanje postanega šampanjca in ko sta se previdno približala, je prostor razsvetlil blisk, pri čemer sta zagledala razdejanje iz razbitih steklenic, prevrnjenih kavčev in podkurjenih knjig, pozneje se je izkazalo, da Prousta in pozabljene zbirke Studia Humanitatis, ki je očitno služila kot pisarniški okras.
Hologramski računalniki so hibernirali. Svetilnik je odpiral predale in v njih odkril zloženih nekaj zračnih pušk ter srčkastih rezil, malih in priostrenih kovinskih predmetov v obliki srčkov, ki so služili prebadanju človeških teles. Medtem, ko se Semezdin ukvarja z računalnikom, je Svetilnik nenadoma zverinsko zatuli v nekem ekscesnem navdušenju; ta tulež je po eni strani podoben volčjemu in po drugi tuležu znanstvenika, ki pride do odkritja.
“Poslušajte zdaj. Celo noč bova tukaj. Narekujte računalniku propagandni material, kolumne in povejte, kaj se je zgodilo v DSAU danes. Potem pa napišite sporočilo o tem, da je Astra zdaj pod našo oblastjo in da se obeta vrnitev etičnih vrednot in demokratičnih postopkov v sferi naše arhitekture in urbanistike, našega javnega participiranja. Jaz bom to pisarno branil. Spopadli se bomo s srčki in malimi zračnimi puškami. Velikih ne bodo upali uporabiti, ker bi se tudi sami uničili z njimi. Bitka bo taktična. Zdaj pa narediva barikade iz teh miz in kavčev.”
Avtor: Muanis Sinanović
Ilustracija: TraumService
