»Ne zidaj slikovito. Prepusti ta učinek zidovom, goram in soncu. Človek, ki se slikovito oblači, ni slikovit, ampak je pavliha. Kmet se ne oblači slikovito. Tak kar je. Zidaj tako dobro, kot znaš. Ne bolje – ne pretegni se. Pa tudi slabše ne …«1

Adolf Loos (Regeln etc., 1913)

V prvi številki revije Outsider smo predstavili zanimiv objekt dunajskih arhitektov Delugan Meissl, ki stoji v Prekmurju, konkretno na Goričkem. Hiša, oblečena v odsevno pločevino, zrcali okolico in tako odgovarja na umestitev sodobne arhitekture v občutljivo naravno okolje. Nedaleč stran od te »nevidne hiše« je avstrijski umetnik Michael Strasser postavil skulpturo iz odsluženega gradbenega materiala stare hiše. Namesto odvoza na deponijo je stara domačija doživela novo inkarnacijo in prejela več prestižnih nagrad na področju umetnosti. Tudi ta zanimivi projekt je bil predstavljen v prvi številki. Vendar to nista edina avstrijska projekta na Goričkem. Pred leti sta namreč dunajska arhitektka Tanja Rainer Kogler in njen mož, svetovno uveljavljeni umetnik Peter Kogler, kupila napol porušeno staro domačijo. Nekaj let kasneje sta v neposredni bližini kupila še eno. Nastal je kompleks stanovanjske hiše, umetniškega ateljeja in hiše za goste.

Ko sta kupila prvo razpadajočo domačijo, so ju prijatelji gledali z dvomom. Le kaj bosta s staro podrtijo v Sloveniji? Najbrž bi večina ljudi hišo podrla in namesto nje zgradila moderno, večjo in boljšo. Tanja Rainer Kogler je imela v mislih drugačno vizijo. Hišo je želela obnoviti in združiti staro gradnjo s sodobnim načinom bivanja.

Stare hiše so veliko bolj premišljeno umeščene v okolje. Nove želijo vedno izstopati in so vzvišene nad okoljem. Tako Tanja Rainer Kogler komentira odločitev za ohranitev obstoječega. Tradicionalni tip domačije na Goričkem ima obliko črke L ali U. Dvorišče je obrnjeno proti jugu. Stanovanjski objekt se drži gospodarskih. Tradicionalno so hiše gradili iz lesa, butane gline ali opeke, včasih tudi kamenja. Pogosto so hiše kombinacija vseh tehnik gradnje.

Domačija, ki sta jo obnovila leta 2010, je bila v obliki črke U. Zahodni del je bil namenjen bivanju, osrednji del je bil senik in vzhodni del hlev. Ta je bil v tako slabem stanju, da sta ga lastnika porušila. Osrednji del je imel v sredini lesene zapahe, ki so omogočali prehod. Po prenovi je prehod zastekljen in je ustvaril na dve strani odprt prostor. To je osrednji bivalni del z jedilnico in dnevno sobo. Poleti se zasteklitve odprejo, vrt se poveže z bivalnim prostorom. Stopnico višje, v zahodnem krilu, sta kuhinja in spalnica s sanitarijami. V galeriji je knjižnica.

Naslednja faza je bila prenova starega skednja, ki je bil preurejen v hišo za goste (2011). Majhen gospodarski objekt je bil delno podaljšan, njegova zunanjost pa skrbno ohranjena. V pritličju je odprt bivalni del, ki se po višini odpira v ostrešje. Druga polovica hiše je namenjena spalnim prostorom v pritličju in galeriji.

Leto kasneje je sledila tretja faza. Kompleksu je bila dodana še ena domačija, nekaj metrov južneje. Teren je bolj strm in hiša je na eni strani vkopana. Njen tloris ima obliko črke L. Namenjena je poletnemu ateljeju umetnika Petra Koglerja. Podobno kot pri prenovi prve hiše je bila originalna hiša dosledno ohranjena in obnovljena. Spremenila se je le njena notranja struktura. Nastal je velik odprt prostor, ki obsega skoraj cel volumen hiše. Proti jugu se odpira na teraso. V zahodni prizidek so umeščene sanitarije.

Zgodba prenove domačij postane še zanimivejša, ko jo pogledamo s tehnične plati. Zidovi niso toplotno izolirani. Obnovljeni so le ometi. Zunanji ometi niso nič barvani. Surova struktura ometov ustvarja naravno teksturo. Arhitektka pravi, da bi sodobna toplotna izolacija uničujoče vplivala na trdnost zidu, saj bi zrakotesnost in prehod toplote povzročila zadrževanje vlage v zidovih. Tudi hidroizolacije ni na stiku s terenom. Izvedena je le dobra drenaža okoli objektov. Hidroizolacijo in toplotno izolacijo so vgradili le pod nove talne plošče. Novejši objekt (atelje) je ogrevan s toplotno črpalko, ki zajema toploto iz tal, prek talnega gretja. Ob zgraditvi toplotne črpalke so nanjo priključili tudi zgornji objekt (2010). Ogreva se prek radiatorjev in dodatno še s pečjo na drva.

Vse lesene konstrukcije so ohranjene, obnovljene in v novem ambientu izpostavljene. Lahko jih beremo kot okostje stare hiše. S posebno skrbjo je bila prenovljena tudi streha. Uporabili so staro opečno kritino. To poudarja videz dolgotrajne prisotnosti v okolju. Naključni opazovalec bi moral vložiti kar nekaj truda, da bi zaznal, da gre za ravnokar obnovljene hiše.

Tanja Rainer Kogler pa opozarja še na en vidik prenove zunanjih sten brez izolacije. Dodatni sloj bi namreč spremenil proporce fasad. Napušči bi postali plitkejši, razmerje širine proti višini bi se spremenilo. To bi drastično vplivalo na likovno pojavnost hiše.

Preprostost prenovljenih objektov lahko na prvi pogled preseneti. Pod pojmom sodobna arhitektura si običajno predstavljamo marsikaj drugega. Navajeni smo ekscesov in sodobnosti za vsako ceno. Razumevanje dejstva, kako preprosta in premišljena je prenova Tanje Rainer Kogler, zahteva čas. Zahteva tudi miselni korak stran od sodobnih smernic arhitekture, podoben korak, kot ga je terjalo delo Adolfa Loosa pred sto leti. O njem je Robert Scheu, Loosov prijatelj, zapisal: »S svojim življenjskim delom je pokazal, da je stol samo stol, da so vilice samo vilice in da je hiša samo hiša. Stvar bi morala biti preprosto to, kar je.«2 Hiša Tanje Rainer Kogler je preprosto to kar je – hiša.

 

HIŠA IN ATELJE
Prenova domačije na Goričkem
Lokacija: Goričko, Slovenija
Avtorji: Tanja Kogler-Rainer
Projekt: 2008-2012
Izvedba: 2010-2012

 

1 »… Baue nicht malerisch. Uberlasse solche wirkung den mauern, den bergen und der sonne. Der mensch, der sich malerisch kleidet, ist nicht malerisch, sondern ein hauswurst. Der bauer kleidet sich nicht malerisch. Aber er ist es. Baue so gut als du kanst. Nicht besser. Uberhebe dich nicht. Und nicht schlechter …« Prevod povzet po knjigi K arhitekturi, drugi del, Fedja Košir, FA UL 2006, st. 69
2 »… [Loos] has made is his life’s work, to show that a chair is a chair, a fork a fork, a house a house. A thing should simply be what it is.« Robert Scheu

 

Z naročilom revije omogočite nastajanje tiskanih in spletnih vsebin Outsider. Naroči. Celoletna naročnina,  25€.