
Milan Kovač: Ljubljanska postaja in njeno uničenje
Zakaj Ministrstvo za kulturo ne predlaga, da se poslopje ljubljanske železniške postaje in deli Južne železnice preko Krasa vnesejo na seznam Unescove svetovne dediščine? Železniška

Zakaj Ministrstvo za kulturo ne predlaga, da se poslopje ljubljanske železniške postaje in deli Južne železnice preko Krasa vnesejo na seznam Unescove svetovne dediščine? Železniška

Vsem poznani viadukt Ravbarkomanda, točka, kjer se običajno dokončno razkadi ljubljanska megla in posije primorsko sonce, je eden izmed večjih gradbenih izzivov v slovenskem prostoru

Podobe naših kulturnih krajin, ki jih v kolektivni zavesti tako močno določajo denimo vzorci obdelanih polj in še ohranjenih kozolcev med njimi, si je težko

Na ljubljansko območno enoto ZVKDS smo se obrnili z vprašanjem glede pomena ohranjanja izvorne rabe ter jih prosili za oceno današnjega stanja Križank in nujnih

O hitrem izginjanju kozolcev iz slovenske kulturne krajine, njihovi končni usodi, ki vse prevečkrat vključuje peč na drva, in o nujnosti novih ukrepov in pobud

Pred dvema letoma smo na tem mestu pisali o takrat novi strehi nad letnim avditorijem v ljubljanskih Križankah. Članek, primarno namenjen razčlenitvi pomislekov, ki jih

Prispevek je del rubrike Zob časa, v kateri spremljamo, kako se – materialno in simbolno – starajo projekti, ki so pobirali slovenske arhitekturne nagrade od

Arhitekt Savin Sever je leta 1991 prejel Plečnikovo nagrado[1] za oblikovanje vhodne zgradbe v karavanški predor[2]. Portalni objekt predora se je po zaključenem natečaju, na

V zaledju Slovenskega trga na Ptuju, kjer se dvigata Orfejev spomenik in mestni stolp, je nekoč med anonimno mestno zazidavo stala preprosta steklarska delavnica, namenjena

Hrvaški arhitekt Davor Bušnja je z ekipo studia MORE arhitekture v Zagrebu prenovil stavbo nekdanje avstro-ogrske vojaške konjušnice in jo z obširno prizidavo spremenil v
Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.