Aleksander Vujović: Umetnost bivanja na strmem terenu

V revijah pogosto opisujemo uspešne prenove starih kmečkih kompleksov, ki so posodobljeni s premišljenim posredovanjem arhitektov. Tole ni tak primer. Gre za avtentično ljudsko gradnjo s cerkljanskega področja, ki je še vedno v rabi in kjer arhitekt – odkar uradno obstaja kot specializiran poklic – do današnjih časov ni posredoval. Zasnova in izvedba torej izhajata…

Nadaljuj z branjem

Dediščina in “Tur na obrazu ljubega prijatelja”

Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…

Nadaljuj z branjem

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem

Postmodernizem pod bagre ali v knjige?

Prejšnji teden je ustanova Historic England obsežnemu spisku zavarovanih zgradb dodala sedemnajst novih britanskih arhitektur. Anglija z Walesom slovi po svoji dobro ohranjeni zgodovini ter množici dvorcev, gradov, cerkva in podeželskih domačij; zavarovanih naj bi bilo kar pol milijona stavb, zato se sedemnajst dodatnih ne zdi nič posebnega. Vendar pa tokrat ni šlo za normanske…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Arhitektura in konservatorstvo

V letu kulturne dediščine je prav, da nekaj pozornosti namenimo tudi odnosu med arhitektom in konservatorjem. V ponedeljek 7. maja so bile podeljene Steletova nagrada za življenjsko delo in Steletova priznanja za leto 2018, ki jih podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Poimenovana so po Francetu Steletu (1886-1972), nestorju slovenskega konservatorstva in prvemu poklicnemu koservatorju pri nas.…

Nadaljuj z branjem

NONUMENT: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov

V sredo in četrtek 21. in 22. februarja se bo v Mestnem muzeju Ljubljana odvil dvodnevni mednarodni simpozij Nonument: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov. Pojem Nonument označuje arhitekturo, spomenike in javne prostore 20. stoletja, ki so zaradi političnih in družbenih sprememb bodisi dobili nov simbolen pomen bodisi ga izgubili. Med Nonumente sodijo npr. spomeniki preteklih…

Nadaljuj z branjem

Grad za 50 evrov

Slovenija ni edina dežela, ki ima resen problem z varovanjem in obnovo gradov in dvorcev. Čeprav večina zahodnih držav za vrhunske primerke svoje arhitekturne dediščine skrbi neprimerno bolje, pa je število kakovostnih spomenikov, ki bi si zaslužili varovanje, tudi drugje pogosto preveliko za apetit države ali zasebnih lastnikov. Med takšnimi propadajočimi primerki je tudi grad…

Nadaljuj z branjem

Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem