Miloš Kosec: Sentimentalna izpoved

sentimentálnost -i ž pretirano čustveno doživljanje; kazanje, izražanje takega doživljanja Sinonimi: pog. pocukranost, ekspr. posladkanost, ekspr. sladkobnost, ekspr. solzavost. Sprehajalcem po ljubljanskem Šišenskem hribu je dobro znana opečna prikazen, ki jo zagledaš, ko se odločaš, ali se boš iz gozdnatih pobočij spustil proti Mostecu, ali pa zagrizeš navkreber v smeri proti Rožniku in Cankarjevemu vrhu.…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: 1821 in začetek »najlepšega mesta«

Pred dvesto leti je Ljubljana prvič (in verjetno zadnjič) za nekaj mesecev postala diplomatsko in družabno svetovno središče. Januarja 1821 so malo provincialno mesto na Kranjskem preplavili visoki obiskovalci: dva cesarja, kralj, vojvode, diplomati, visoko plemstvo in bančniki, z njimi pa so prišle stotine služabnikov, vojakov, kuharjev in glasbenikov. Povod za zborovanje evropskih sil je…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Mesto heroj

V času fevdalnih gospodov, tlačanstva in brezprizivnih avtoritet cerkvene in kraljeve oblasti je veljalo, da mestni zrak osvobaja. Srednjeveški ljudje so s tem hoteli povedati, da mesto ni samo stvar gostote, infrastrukture ali tradicije, ampak predvsem stvar svobode. Ljudje, ki so bili na podeželju vezani na zemljo in niso poznali osebne svobode, so v mestih…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Vodič po lastnem mestu v času karantene

V letošnjih prvih spomladanskih tednih, ko bi se ljubljanske ulice običajno napolnile s turisti in meščani, so tlaki prazni, trgovine, restavracije in bari pa zaprti. Sodeč po na družabnih omrežjih objavljenih videoposnetkih karantenski praznini daje takt samo še neumorni harmonikaš na Prešernovem trgu, za katerega se bo morda izkazalo, da nadomešča eno izmed tromb, ki…

Nadaljuj z branjem

Gentrifikacija na filmu

Dokumetarni film Pritisk pripoveduje zgodbo, ki zveni znano. Zaporedje je namreč povsod po svetu enako, lokalnim značilnostim se prilagaja le v detajlih. Začne se s trgovinami z vintage modo. Nadaljuje se s specializiranimi kavarnami in hipsterskimi bari. Kmalu poskočijo cene nepremičnin. Začne se izseljevanje ljudi, ki si svoje stare soseske zaradi zvišanih najemnin ne morejo…

Nadaljuj z branjem

Križ čez Križanke?

Vsako starejše mesto ima ulico, kjer so se od nekdaj naseljevale najpremožnejše plemiške družine in kjer so stale najmogočnejše mestne palače. V naši regiji se take ulice navadno imenujejo Gosposke: imamo jih v Mariboru, Gradcu, Celovcu in seveda v Ljubljani. Ljubljanska Gosposka ulica skupaj z Novim trgom je bila nekdaj center političnega, kulturnega in družabnega…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Deluxe arhitektura

V Ljubljani se menda v naslednjih letih obeta množica novih luksuznih gradenj. Pustimo ob strani dejstvo, da se pri nas vse odvija v predvidljivem investicijskem valu:  vsi investitorji, ki so še leto ali dve nazaj vlagali v bitcoine, letos pač vlagajo v luksuzne nepremičnine. Takšno monoprogramsko vlaganje je najboljši porok za novo krizo. Namesto pritoževanja…

Nadaljuj z branjem

Kratek avtobusni obisk

Urbano življenje v današnjem času ni omejeno samo na metropole; s pomočjo brezžičnega interneta in drugih povsod prisotnih nevidnih valov in signalov smo lahko s svetovnimi dogodki, prijatelji in sorodniki enako na tekočem v alpskem gorovju ali afriški puščavi kot v New Yorku ali Pekingu. Delo se vedno bolj osvobaja tovarn in pisarn velikih populacijskih…

Nadaljuj z branjem

Dnevna soba mesta; kaj pa spalnica?

Arhitekturni jezik je prepreden s klišeji; v stroki radi govorimo o »potencialu« prostora; kjer laiki vidijo odprt in vabljiv ambient, arhitekti raje rečemo, da prostor »steče«; starejši občani posedejo na klopi, mi pa se spočijemu na »urbanem pohištvu«; mimoidoči prečkajo trg, mi pa se pogosteje sprehodimo skozi »dnevno sobo mesta«. Takšni izrazi včasih delujejo nekoliko…

Nadaljuj z branjem

Prosto dostopne cerkve in javna stranišča

Italijanski arhitekt in kartograf Giambattista Nolli je danes najbolj znan po svojem zemljevidu Rima iz leta 1748. Posnetek stanja Večnega mesta se ni proslavil le zaradi svojih monumentalnih dimenzij (skoraj 2×2 m) in izredne natančnosti (zemljevid je za podlogo planskim dokumentom mestna uprava uporabljala do sedemdesetih let dvajsetega stoletja), ampak tudi zaradi načina upodobitve javnega…

Nadaljuj z branjem

Nonumentalna proga v prihodnost

V Ljubljani je le malo urbanih potez, ki so tako zelo pozabljene in obenem v tako intenzivni vsakodnevni uporabi, kot je trasa nekdanje Pionirske proge. Nasip ozkotirne železnice, ki je že zdavnaj ni več, pod podplati nedeljskih sprehajalcev, športnimi obuvali rekreativnih tekačev in gumijastimi zračnicami koles preživlja dolgo in nesorazmerno cvetoče posmrtno življenje. Tu je…

Nadaljuj z branjem

Lepo zaokrožena gentrifikacija

Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…

Nadaljuj z branjem

Vladimir Šubic in arhitektura prepiha

Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…

Nadaljuj z branjem

Berlinske nacionalizacije

Zakaj so vsi slovenski impresionisti slikali Škofjo Loko, hrib Kamnitnik v njeni bližini in pastoralno gričevje v njeni okolici? Ta del Gorenjske je pozneje zaslovel kot »slovenski Barbizon« – poimenovanje je bilo nekoliko poetično povzeto po francoski vasici, kjer so se sredi 19. stoletja zbirali realisti in zgodnji impresionisti. Polja in hribi v okolici starodavnega…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Bo Trst novi Berlin ali nova Ljubljana?

Hecna misel: majhno, z zgodovino obremenjeno mesto v slepem črevesu italijanskega škornja – to je verjetno bolj običajen pogled na središče Tržaškega zaliva, le malo ljudi v Trstu vidi potencial za novo mednarodno središče ustvarjalcev in kreativcev. Trst in Berlin sicer imata nekaj skupnih zgodovinskih podobnosti, predvsem, da jih hladna vojna in (nekdanja) bližina meje…

Nadaljuj z branjem