Nonumentalna proga v prihodnost

V Ljubljani je le malo urbanih potez, ki so tako zelo pozabljene in obenem v tako intenzivni vsakodnevni uporabi, kot je trasa nekdanje Pionirske proge. Nasip ozkotirne železnice, ki je že zdavnaj ni več, pod podplati nedeljskih sprehajalcev, športnimi obuvali rekreativnih tekačev in gumijastimi zračnicami koles preživlja dolgo in nesorazmerno cvetoče posmrtno življenje. Tu je…

Nadaljuj z branjem

Lepo zaokrožena gentrifikacija

Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…

Nadaljuj z branjem

Vladimir Šubic in arhitektura prepiha

Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…

Nadaljuj z branjem

Berlinske nacionalizacije

Zakaj so vsi slovenski impresionisti slikali Škofjo Loko, hrib Kamnitnik v njeni bližini in pastoralno gričevje v njeni okolici? Ta del Gorenjske je pozneje zaslovel kot »slovenski Barbizon« – poimenovanje je bilo nekoliko poetično povzeto po francoski vasici, kjer so se sredi 19. stoletja zbirali realisti in zgodnji impresionisti. Polja in hribi v okolici starodavnega…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Bo Trst novi Berlin ali nova Ljubljana?

Hecna misel: majhno, z zgodovino obremenjeno mesto v slepem črevesu italijanskega škornja – to je verjetno bolj običajen pogled na središče Tržaškega zaliva, le malo ljudi v Trstu vidi potencial za novo mednarodno središče ustvarjalcev in kreativcev. Trst in Berlin sicer imata nekaj skupnih zgodovinskih podobnosti, predvsem, da jih hladna vojna in (nekdanja) bližina meje…

Nadaljuj z branjem

Kdo se boji praznine?

Nedavna anketa Mestne občine Ljubljana o vprašanju, kaj storiti s praznino Trga Republike, se je končala z nadvse razveseljivim sklepom: kljub temu, da so se občasno pojavljali pozivi k »zapolnjenju« »neizkoriščenega« trga sredi Ljubljane s prireditvami, drevesi in klopmi, je tako med stroko kot javnostjo prevladalo mnenje, da naj praznina ostane – prazna. »Praznina« je…

Nadaljuj z branjem

Narodna galerija bo dobila nova kipa

V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana naročila in postavila toliko novih javnih plastik in spomenikov, da je več kot nadoknadila »spomeniški manko« preteklih desetletij. Pravzaprav je bila sprememba tako radikalna, da je spodbudila tudi kritike, ki mestni oblasti očitajo, da gre pri spomeniški inflaciji predvsem za ad hoc okraševanje očiščenega in za turiste prenovljenega…

Nadaljuj z branjem

Stihijska inteligenca

Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…

Nadaljuj z branjem

(Prestrma) Streha za vse

Stanovanjska zadruga Stan in dom na ljubljanskem Viču bo čez nekaj let praznovala stoletnico. Male vile s strmimi strehami, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zrasle v izrazito ubrano celoto, so do danes s prizidki in prezidavami v določeni meri postale predimenzionirane družinske nepremičninske špekulacije – tudi v tem se zgledujejo po nabuhli Rožni…

Nadaljuj z branjem

Čudovita novica, ki to ni

Še je čas, da se izognemo tveganju.   Kljub širitvi prestolnice se je na območju med Celovško in Dunajsko cesto ohranilo veliko zeleno območje, kjer se je izoblikovala edinstvena kulturna krajina. Na vodovarstvenem območju, kjer s črpanjem podtalne vodo napajamo vodovodi sistem prestolnice, veljajo strogi regulacijski ukrepi, ki ohranjajo lepoto krajine le korak stran od…

Nadaljuj z branjem

Ljubljana prihodnosti kot oglaševalska izložba


Warning: file_get_contents(http://www.linkedin.com/countserv/count/share?url=https://outsider.si/ljubljana-prihodnosti-kot-oglasevalska-izlozba/&format=json): failed to open stream: HTTP request failed! HTTP/1.0 404 Not Found in /home/outsid57/public_html/wp-content/plugins/tk-social-share/tk-social-counter.php on line 145

Ste si kdaj ogledali katero izmed futurističnih mestnih razglednic, ki so bile izredno popularne na prelomu stoletja? Meščanke in meščane je v obdobju Belle Époque končno tudi v vsakdanjem življenju dohitela tehnološka revolucija: takrat so lahko na lastni koži začeli spoznavati skokovit razvoj tehnike in higiene, prevoznih sredstev in stranišča na splakovanje, vodovoda in telefona.…

Nadaljuj z branjem

KAKO PRODAJATI SPOMIN

Sredi krožišča blizu priključka gorenjske avtoceste za Vrbo bo nekoč v prihodnosti morda stal spomenik največjemu slovenskemu pesniku, ki bo v roki držal v kamen izklesane verze iz Glose: … kupujte si gradove, v njih živite brez trpljenja! Čemur bo sledilo: »Sledite Prešernovemu nasvetu in obiščite našo nepremičninsko agencijo, kjer bomo poskrbeli, da vsak najde…

Nadaljuj z branjem

CESARSKI MINIMALIZEM

Če bi Wes Anderson snemal film v Ljubljani, bi bila ena bolj verjetnih filmskih lokacij stavba centralne Pošte na vogalu Slovenske in Čopove. Nenavadno ne bi izgledalo niti, če bi na njej kdo izobesil staro rumeno-črno cesarsko zastavo; habsburški orel in cesarski pismonoše na strešnem vencu pa tako ali tako še vedno stražijo častitljivo poslopje.…

Nadaljuj z branjem

VSTOPNINA ZA TIVOLI?

Cesar Jožef II. je bil med svojimi številnimi sorodniki v vseh osmih stoletjih zgodovine Habsburžanov verjetno edini, ki je premogel vsaj malo revolucionarne žilice. Ta se ni kazala le v ukinjanju samostanov in podržavljanju cerkvenih posesti ter preobrazbi raznolikih podedovanih habsburških dežel v eno monarhijo z enotno upravo, ampak tudi v majhnih, manj opaznih, pa…

Nadaljuj z branjem

Emonika pod zemljo

Verjetno največje izmed stoječih gradbišč, ki so v zadnjem desetletju zaznamovala Ljubljano, je predviden kompleks osrednje ljubljanske železniške postaje in poslovnih prostorov Emonika v samem srcu prestolnice. Prejšnji teden objavljena novica o sodbi Arbitražnega sodišča na Dunaju nakazuje možnost vrnitve na izhodiščne pogoje projekta. Zaradi neizpolnjenih zavez glavnega komercialnega investitorja TriGranit iz zdaj že razvpite…

Nadaljuj z branjem