Oh, kako zelo nenaklonjen sem bil videzu te sivo zelene rastline. Njeni šilasti listi in razrast mi nikoli niso bili všeč. Pa sem ugotovil, da je rastlina uvela le pozimi. V poletnem in jesenskem času se drži pokonci in zravnano. Iz družine bezgovk, latinsko imenovane Sambucaceae, prihaja med aprilom in junijem cvetoča grmovnica dobrovita (Viburnum…
Nadaljuj z branjem
Ko sem pretekli teden s kolesom vijugal ob ljubljanski vpadnici, sem v iztegnjeno dlan ujel pravkar odprte cvetove nizke grmovnice. Mojo pot je spremljala kot v špalir postrojena sladkorna pena, ki jo sem in tja prekinjajo druge prečne poti. Ko sem jih teden kasneje želel ujeti v objektiv, so že odcvetele. Zato naj se nam…
Nadaljuj z branjem
Zadnjič sem padel na hitrem testu. »Katero drevo je pa to?« Moja glava je bila prazna. Iz drevesa so viseli fižoli in listi še niso bili dokončno razviti. Drevo mi je bilo sicer znano in njegove značilnosti poznam, a mi je na jeziku ves čas ostajala le pavlovnija (Paulownia tomentosa) o kateri smo že pisali.…
Nadaljuj z branjem
Ko je pred dnevi zapadel sneg in zapihal polarni veter, sem želel pustino dnevne rutine razbiti s sprehodom. V zimskih dneh se zelene ravnice oblečejo v neskončne bele plašče in začutil sem, da nekaj manjka. Pa me je prijelo, da sem se v mislih vrnil v preteklo poletje in si skušal v spomin priklicati vonj…
Nadaljuj z branjem
S kolegi se dostikrat šalimo, da predmeti, obarvani v vojaški vzorec, ne obstajajo. Ljudje v vojaških hlačah nimajo nog in vojaških tankov ni. Ob sprehodu mimo parka Zvezda sem ujel čudovito skorjo v zvezdast raster sajenih dreves. Čudno, da sem jo sploh opazil, če pa se tako mojstrsko zliva z okolico. No, šalo na stran.…
Nadaljuj z branjem
Še je čas, da se izognemo tveganju. Kljub širitvi prestolnice se je na območju med Celovško in Dunajsko cesto ohranilo veliko zeleno območje, kjer se je izoblikovala edinstvena kulturna krajina. Na vodovarstvenem območju, kjer s črpanjem podtalne vodo napajamo vodovodi sistem prestolnice, veljajo strogi regulacijski ukrepi, ki ohranjajo lepoto krajine le korak stran od…
Nadaljuj z branjem
V parku Sveta Evrope za Cankarjevim domom že mnogo, mnogo let kraljuje visoko drevo, postavljeno v robu križišča med Prešernovo in Erjavčevo cesto. Vsako jesen opozori nase, ko svoje dvokrpe pahljačaste liste obarva v bogato rumeno barvo. Ja, to je živi fosil, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba). Avtor znanstvenega imena je Carl Linne, ki je leta…
Nadaljuj z branjem
Laški topol. Populus nigra »Italica«. Pokončen in skoraj geometrično pravilen. Tako zelo, da ga je še Plečnik, kljub krhkosti vej, mnogokrat uporabil v svojih zasaditvah. Tako en ob drugem zakrivajo fasado Šentjakobske cerkve in se v krajših nizih vijejo ob Ljubljanici: za Slovensko filharmonijo in dalje ob Tromostovju ter naprej ob Mesarskem mostu. Še pred…
Nadaljuj z branjem
Spomladi sem se sprehajal po Tomšičevi ulici. No, nisem se namenoma sprehajal po Tomšičevi. Šel sem mimo, pač. Ko sem opazil z odpadlimi cvetovi navadnega divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) pokrita tla, sem se spomnil na pomembno vlogo drevoreda. Ne le estetsko, predvsem simbolno. V vrsto sajeno drevje v naravi ni običajno. Linearna prostorska struktura, abstrakcija,…
Nadaljuj z branjem
Razstava sodobnega slovenskega oblikovanja Projekt študentov in učiteljev slovenščine vsak povezuje z jezikom, ki se ga učijo. Vendar pa na Inštitutu za prevajalstvo in Inštitutu za slavistiko na graški univerzi Karla in Franca učenje slovenščine ni le slovnica. Močno je prepleteno z ljubeznijo do krajev, iz katerih jezik izvira, z učenjem o tamkajšnji tradiciji, kulturi,…
Nadaljuj z branjem
Robinia pseudoacacia, cenjeno okrasno drevo. Bogato cvetoča medovita rastlina. Drevoredno drevo, katerega pražena semena so nekdaj uporabljali za kavni nadomestek. No, če sem čisto iskren, tudi sam nisem zares vedel kako je ime rastlini o kateri bo danes beseda. Pred časom me je nekdo vprašal, katera rastlina pod sabo pušča zeleno preprogo in tako vsaj za…
Nadaljuj z branjem
Rastline rastejo in se spreminjajo. Ob rasti in spreminjanju pa opravljajo še mnoge druge vloge. Te dni sem se spraševal ali ima o tistih pravih urbanih rastlinah v Sloveniji sploh smisel govoriti. Pa saj je Slovenija vendar tako zelo majhna. Ruralno je od urbanega odmaknjeno le streljaj. Še v Ljubljani, na primer, od središča pa…
Nadaljuj z branjem
Nekajletni študij me je zaznamoval predvsem v eni točki – na prostor gledam s krajinarskimi očmi. Zaznavam, da je osnovni in ključni gradnik prostora, poleg objektov, živo gradivo. Kakšen bi bil svet brez njega? Pust, siv …? In kakšna bi bila mesta brez njega? Zato bom tukaj opozoril nanj, predvsem na tiste urbane rastline, ki…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
