Podoba kot oblika reprezentacije je izjemno politična Rut Blees Luxemburg, 1967, je izredna profesorica za urbano estetiko in višja raziskovalka na Kraljevskem umetniškem kolidžu (Royal College of Art) v Londonu. Na univerzi v Duisburgu je najprej študirala politične vede, potem pa se je vpisala na Londonski kolidž za tiskarstvo (London College of Printing), kjer je…
Nadaljuj z branjem
Umetniška ali arhitekturna vrednost ni nekaj objektivnega, ampak vsakokratni strokovni in družbeni dogovor. Za muzeje umetnosti, oblikovanja in arhitekture velja, da vzpostavljajo zgodovinski kanon: s selekcijo, vrednotenjem in publiciranjem določajo, katere izmed slik, kipov, stavb in drugih umetniških del so vredne ohranitve in spomina. Za nagrade in priznanja pa podobno velja, da naj bi vzpostavljale…
Nadaljuj z branjem
Propad in uničenje modernistične soseske Pruitt-Igoe je verjetno najbolj zlajnana moralka postmodernizma: točka, ko naj bi bila modernistična načela načrtovanja (tako sosesk kot socialne države) dokončno diskreditirana. Ikonične fotografije rušenja ogromnega rasno segregiranega kompleksa v St. Luisu, ki ga je zasnoval arhitekt Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku Minoru Yamasaki (še ena zgradba z ikonično…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani je le malo urbanih potez, ki so tako zelo pozabljene in obenem v tako intenzivni vsakodnevni uporabi, kot je trasa nekdanje Pionirske proge. Nasip ozkotirne železnice, ki je že zdavnaj ni več, pod podplati nedeljskih sprehajalcev, športnimi obuvali rekreativnih tekačev in gumijastimi zračnicami koles preživlja dolgo in nesorazmerno cvetoče posmrtno življenje. Tu je…
Nadaljuj z branjem
Pred nekaj leti odprt prizidek morda najpopularnejše galerije moderne in sodobne umetnosti Tate Modern v Londonu, ki so ga zgradili po načrtih arhitektov Herzog & de Meuron, se po mojem mnenju ne bo zapisal med njuna najboljša dela. Preveč je estetskih kompromisov, dobre ideje so speljane samo na pol, povsem zamujena pa je priložnost, da…
Nadaljuj z branjem
Umetnica Jasmina Cibic je v domovini verjetno še vedno najbolj znana kot avtorica slovenskega paviljona na Beneškem umetniškem bienalu leta 2013. Pod naslovom »Za naše gospodarstvo in kulturo« je oblikovala nenavadno in eklektično preizpraševanje moči in forme, umetnosti in arhitekture, politike in estetike. V dialog je z mojstrsko izpiljeno nonšalanco združila arhitekta Vinka Glanza, jamskega…
Nadaljuj z branjem
Kje je doma umetnost? Sto let stari vzkliki avantgardnih umetnikov »Umetnost v življenje!« in »Življenje v umetnost!« bi včasih še danes zveneli drzno, če bi jih kričali v elitnih in skrbno pridušenih dvoranah Narodne galerije. Po drugi strani lahko danes sanje starih avantgardistov dokaj preprosto uresničimo: tisk Mone Lise na platno v izvorni velikosti ne…
Nadaljuj z branjem
Ob razstavi umetniškega kolektiva okoli galerije Shimbun Onna iz Osake V drugem največjem japonskem konglomeratu mest s centrom v Osaki si je v pritličnem prostoru, ki ga je izoblikovala statika poslovne stavbe Namiyoshi, izborila prostor skupina umetnikov in tam uredila svoj klub – galerijo z imenom Shimbun Onna. V prevodu to pomeni »Časopisna ženska«, kar…
Nadaljuj z branjem
O naši deželi pogosto slišimo (in še pogosteje sami ponavljamo), da je majhna. V isti sapi pa ponavadi dodamo, da ima kljub temu vse, kar imajo veliki. Ima svoj košček morja in gora, nekaj vinorodnega hribovja, pragozd, otoček (resda jezerski), podzemne jame in panonske planjave. Da lahko rečemo, da je Slovenija Evropa v malem, pa…
Nadaljuj z branjem
Letošnji že 25. Bienale oblikovanja BIO, ki se je z uvodnim tednom začel konec maja in bo, kot smo že poročali, trajal vse do oktobra, se od prejšnjih bistveno razlikuje. Fužinski grad, v katerem domuje Muzej za arhitekturo in oblikovanje, gosti le del bienalne razstave; preostale inštalacije in intervencije mednarodnih skupin oblikovalcev, arhitektov in umetnikov…
Nadaljuj z branjem
Hans Ulrich Obrist razmišlja o umetnosti kuriranja. Eden izmed superjunakov mojega otroštva je bil Sergei Diaghilev. Ni bil plesalec. Ni bil koreograf. Ni bil komponist. Ni bil režiser. Ampak je bil, če uporabim izraz, ki mi ga je povedal JG Ballard, povezovalec. Diaghilev je bil ustanovitelj Ballets Russes: združil je Stravinskega skupaj s koreografi, pa s…
Nadaljuj z branjem
Trafalgarski trg je na prvi pogled verjetno najbolj imperialistični javni prostor v britanski prestolnici. Bronasti patinirani generali in admirali ustvarjajo okamenelo panoramo davno minule osvajalske preteklosti Britanskega imperija; nad njimi na visokem stebru kraljuje Nelson, ki je svoji državi za dobro stoletje priboril prevlado na svetovnih morjih; stoletje, v katerem je Britanija vladala valovom. Podobne…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
