Miloš Kosec: Neutrudni čistilci dediščine

Pred sto leti smo dediščino razumeli drugače, kot jo danes. Pred sto leti so v skrbno kurirano in ljubosumno čuvano bisago arhitekturne dediščine sodili samo tisti vrhunski spomeniki pretežno cerkvene arhitekture, s katerimi naj bi se lahko vsaj približno primerjali s kanonom (zahodno)evropskih umetnostnozgodovinskih slogov. Mednje so sodile ambicioznejše gotske in baročne cerkve (skrite romanske…

Nadaljuj z branjem

Dediščina in “Tur na obrazu ljubega prijatelja”

Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem

Postmodernizem pod bagre ali v knjige?

Prejšnji teden je ustanova Historic England obsežnemu spisku zavarovanih zgradb dodala sedemnajst novih britanskih arhitektur. Anglija z Walesom slovi po svoji dobro ohranjeni zgodovini ter množici dvorcev, gradov, cerkva in podeželskih domačij; zavarovanih naj bi bilo kar pol milijona stavb, zato se sedemnajst dodatnih ne zdi nič posebnega. Vendar pa tokrat ni šlo za normanske…

Nadaljuj z branjem

Grad za 50 evrov

Slovenija ni edina dežela, ki ima resen problem z varovanjem in obnovo gradov in dvorcev. Čeprav večina zahodnih držav za vrhunske primerke svoje arhitekturne dediščine skrbi neprimerno bolje, pa je število kakovostnih spomenikov, ki bi si zaslužili varovanje, tudi drugje pogosto preveliko za apetit države ali zasebnih lastnikov. Med takšnimi propadajočimi primerki je tudi grad…

Nadaljuj z branjem

Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem