Hedera helix / Navadni bršljan in Parthenocissus quinquefolia / Navadna vinika, divja trta
Sosedje so zgradili veliko betonsko ograjo. Ne zaradi slabih sosedskih odnosov, da ne bo pomote. Kmalu so ugotovili, da je ograja prepusta in jo morajo malo popestriti. Danes po njej plezajo gosto raščene rastline. Te dni sem ponovno postal pozoren na njihove liste, saj so se obarvali v močne jesenske rdeče tone.
Navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia), verjetno bolj poznana pod imenom divja trta, je stalnica na naših vrtnih pergolah, ograjah, visokih betonskih škarpah, stenah in zidovih. Ker ima oprijemalne blazinice, je primerna za prekrivanje zidanih sten, saj se ne vraste v omet in ne povzroča poškodb. Če jo želimo odstraniti, jo enostavno odsekamo pri dnu, počakamo, da se posuši, prijem blazinic pa bo popustil sam. Zanimiva je predvsem njena listopadnost. Jeseni svoje liste obarva v močne rdeče tone in jih kmalu za tem tudi odvrže. Listi so sestavljeni iz 3-5 po površini hrapavih lističev, katerih rob je rahlo rebrast. V jesenskem in zimskem času rastlino krasijo strupene temne jagode na rdečkastih pecljih.
Vinike niso zahteve rastline, ustrezajo jim vlažna in dobro odcedna tla na sončni ali polsenčni legi. Priporočljivo je, da rastlino redno obrezujemo, a moramo biti pri tem pozorni, da njeni sokovi ne povzročijo draženja kože; sok namreč vsebuje oksalatne kristale. Priporočena je uporaba rokavic.
Spomenik žrtvam vseh vojn, Ljubljana (Arhitektura: Medprostor)
Ker je divja trta listopadna plezalka jo mnogokrat uporabljamo v kombinaciji z vednozelenim bršljanom. Navadni bršljan (Hedera helix) iz družine bršljanovk (Aralicaceae) gotovo vsi poznamo. To nakazujejo tudi različna slovenska ljudska imena rastline: beršljen, bljuš, bljušt, brstran, bršček, bršlan, bršlen, bršlin, bršljan, bršljen, bršljin, brštan, obršilj … Bršljanovo latinsko ime hedera izhaja iz latinske besede hédra, ki pomeni sedeti in se nanaša na oprijem korenine. Grška beseda helix pomeni spiralen/zavit. Z botaničnega vidika je ta oznaka napačna, saj bršljan nima vitic in se ne ovija okoli opore. Pri plezanju ji pomagajo posebne oprijemalne koreninice, ki ji služijo kot opora. Zanimivi so tudi enostavni, usnjati, zeleni tro- do peterokrpi in srčasti listi. Če rastlini lega ustreza, med septembrom in oktobrom zacveti z majhni rumenkasto zeleni cvetovi, ki se združujejo v kobulasta socvetja. Temno modre strupene jagode dozorijo šele prihodnjo pomlad.
Uporabljaljamo ga za zasajanje grobov in v parkovnih zasaditvah pa tudi na vrtovih. Rastlina je pridobila tudi simbolno vlogo: predstavlja večnost, trajnost, nesmrtnost in stabilnost. Kljub razširjenosti in pestrosti sort pa bršljan najpogosteje srečamo kot prostorastočo rastlino, ki prerašča tla in drevesa v slovenskih gozdovih. Bršljanovi pozitivni učinki na zdravje so tudi medicinsko dokazani. Uporabljamo ga za zdravljenje kožnih bolezni, revmatizma; pospešuje izločanje žolča; lajša izkašljevanje tako, da mehča izloček (sluz) v pljučih ter lajša dihanje. Bršljanov čaj lahko pijemo proti rahitisu, povečanju prostate, pri prehladih. Pri uporabi rastline moramo biti izredno previdni, saj napačen odmerek lahko povzroči smrtno zastrupitev.
Obe rastlini sta dobri urbani rastlini, saj s svojo veliko površino listov dobro senčita prostore in tako zadržujeta vlago in uravnavata temperaturno amplitudo. Zelo primerni sta za ozelenjevanje zunanjih prostorov, kjer smo s prostorom omejeni, a bi kljub temu želeli imeti majhno »zeleno oazo« sredi mesta. Tak primer so predvsem balkoni, zelene stene, strešni vrtovi, terase ali celo okenske police.
V centru Ljubljane so tole rastlinsko kombinacijo zasadili ob slepo steno novega spomenika žrtvam vseh vojn. V zelo kratkem času bodo vzpenjavke zakrile betonski zid in ustvarile zeleno steno. Blogerke bodo tako imele še eno ozadje več, kjer bodo lahko ustvarjale svoje krasne selfije.
Marko Klemen, november 2017
