• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Stanovanjske politike
/
15 junija, 2017

Zakaj je stanovanje na Dunaju cenejše kot v Ljubljani?

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Začnimo s pomembnim dejstvom, da je vrednost denarja relativen pojem, posledično pa tudi naša presoja, ali je nekaj drago ali poceni. Za statistično povprečno slovensko plačo bi lahko rekli, da je solidno visoka, vendar je njen znesek skoraj enak minimalni plači v Avstriji[1], medtem ko bi za ta znesek v Vietnamu lahko imeli hišo, hišno pomočnico, avto ipd. Torej, je presoja, ali je nekaj drago ali poceni odvisna od naše kupne moči, ne pa od dejanskega zneska.

Slika 1 // primerjava razmerij neto povprečnih prihodkov in najemnine za 75 m² veliko stanovanje pri stanovanjskem skladu

* opomba: za izhodišče smo vzeli višina najemnine 7,5 €/m²/mesec, kljub napovedi, da bi ta lahko bila 8 €/m²/mesec

Stroški bivanja –  nakupa ali najema stanovanja ter stroški vzdrževanja – v splošnem »pojejo« precejšnji del naših neto prihodkov, obenem pa predstavljajo pomembno in neizogibno finančno obveznost. Iz tega razloga je v interesu družbe, da ustvari pogoje, v katerih je splošni populaciji zagotovljen varen in dolgoročen sistem, ki jim omogoča reševanje stanovanjskega vprašanja. V ta namen razvite države ustanavljajo stanovanjske sklade, da rešujejo stanovanjski problem na način zagotavljanja ustreznih bivalnih enot v urejenem okolju. Če smo bolj natančni: v Avstriji, Nemčiji, Franciji – skladi niso humanitarne organizacije, ki bi zastonj podarjale stanovanja, temveč predstavljajo sistem, ki zagotavlja najemniška stanovanja in jih oddaja v najem. Pri tem pa s pobrano najemnino v celoti pokrijejo vse stroške gradnje, obratovanja, vzdrževanja, amortizacije idr. Za vse to zadošča višina najemnine na Dunaju 7,99 €/m²/mesec, v Nemčiji v Bremnu prav tako 7,99 €/m²/mesec, v Helsinkih na Finskem 10,55 €/m²/mesec, v Franciji pa v povprečju 6,80 €/m²/mesec[2]. Za najemnika so ti zneski relativno nizki glede na odstotek mesečnega neto dohodka in absolutno ugodnejši alternativni varianti nakupa nepremičnine. V vseh omenjenih državah skladi pomagajo regulirati in usmerjati urbani razvoj, ko s planiranim številom bivalnih enot v sodelovanju z mestom skupaj gradijo urbano vizijo razvoja mesta v skladu prostorskim planom. Stanovanja gradijo kot odgovor na potrebe in zmožnosti najemnikov ter v skladu z mestno in regijsko vizijo urbanega razvoja.

Da pa bi lahko dosegli kakovosten stanovanjski sistem, se moramo zavedati, da stanovanje ni nič več kot navaden izdelek, kot je recimo iPhone, liter mleka, sir, vino, avto ipd. Zato mora biti socialno stanovanje prilagojeno uporabniku v smislu vsebine, funkcionalnosti, kakovosti in, najpomembnejše, višine najemnine, ki jo mora vsak mesec plačati najemnik. Na Dunaju se zavedajo vsega tega, zato imajo zelo uspešen stanovanjski sklad, oziroma celo več skladov. Skladi jasno vedo, za koga gradijo stanovanja, kakšen je socialni položaj njihovih najemnikov, kakšne so njihove potrebe in kakšni so splošni stanovanjski trendi. Zelo natančno vedo, s koliko denarja njihovi najemniki razpolagajo in kje je njihov zgornji limit za najem, da jim ostane zadosti za dostojno bivanje. Najemnine na Dunaju so definirane tako, da pokrijejo stroške izgradnje, vzdrževanja, izgube vrednosti nepremičnine, obenem pa imajo določen zgornji limit višine, ki ne sme preseči 20-25 % mesečnega neto prihodka najemnika[3]. Če omenim še nekaj, kar je izjemno pomembno: na Dunaju je v fondu 200.000 stanovanj stanovanjskih skladov, zato družine relativno enostavno zamenjajo stanovanje, če se spremenijo njihove potrebe. To družinam omogoča, da lahko skozi celo življenje stanovanjski problem rešujejo znotraj sklada. Dokaj podobno je urejeno v Nemčiji, Franciji, na Finskem, Nizozemskem, Danskem …

Če se vrnemo na začetek, na zastavljeno naslovno vprašanje, je odgovor preprost. V Sloveniji (tudi v najnovejši sprejeti Stanovanjski politiki, ki je precej na široko napisana) sklad ne izhaja iz uporabnika, njegovih potreb, finančnih zmožnosti, ampak iz ustaljenih, neustreznih praks, ki se mestoma spreminjajo glede na aktualno družbeno/tržno dogajanje. Dogaja se, da je za najbolj reven sloj ljudi razmeroma dobro poskrbljeno. To kaže tudi dejstvo, da Ljubljanski stanovanjski sklad stalno nadgrajujeje svoj stanovanjski fond. Vendar o ostalih socialnih skupinah, ki se, podobno, s težavo prebijajo skozi mesec, se očitno nihče ne sprašuje, kaj ti ljudje potrebujejo in koliko denarja imajo na razpolago! Če bi izhajali iz realnih potreb in finančnih zmožnosti ljudi, bi bile najemnine zagotovo v istem sorazmerju s prihodki, kot so dunajske.

 

Slika 2 // odnos najemnik – bivalna enota, ki ga je potrebno vzpostaviti, če želimo imeti družbeno koristen stanovanjski sistem

Na tem mestu bi se slej ko prej oglasili iz SSRS-ja in na hitro zatrjevali nekaj v smislu: »Da temu ni tako, da v Sloveniji trenutno gradijo primerljiva stanovanja, tistim na Dunaju in da bo cena najemnine tudi primerljiva njihovi – torej od 7 do 8 €/m2/mesec[4], oziroma, da v Borovnici ponujajo stanovanja zgolj za 5 €/m2/mesec[5]«. Vse lepo in prav, v določeni meri. Njihov zagovor bi bil povsem upravičen, vendar so plače v Sloveniji že v samem povprečju bistveno nižje. Najem podobno velikega stanovanja dunajskemu s podobno višino najemnine pa za slovenske razmere bistveno preveliko finančno breme. Nesprejemljivo je, da, na primer, štiričlanska slovenska družina s 1.600 € prihodka na mesec porabi okoli 35 % za pokrivanje najemnine, brez plačila rednih režijskih stroškov.

Slika 3 // primerjava % najemnine za 75 m² veliko stanovanje v soseski Ljubljana Brdo (po napovedih SSRS cca 7,5 €/m²/mesec) za štiričlansko družino z različno visokimi mesečnimi prihodki

Če je McDonald’s uspel prilagoditi cene svoje ponudbe lokalnemu trgu, potem bi bila tudi dolžnost slovenskega sistema, da nudi slovenski družbi ustrezne, realne rešitve. In če se za trenutek vrnemo nazaj na Borovnico, bi se bilo primerno vprašati, kakšen smisel v kontekstu urbanega razvoja Ljubljane in celotne ljubljanske regije ima množično naseljevanje v ruralno okolje s skromno urbano infrastrukturo?

Pa še en droben, a zelo nazoren detajl v zasnovi socialnih stanovanj, ki jasno kaže, da se ne izhaja potreb in zmožnosti samega človeka, temveč neke druge, morda njim najbolj poznane logike. V zasnovi manjših stanovanj z eno spalnico so povsem pozabili na nekaj, kar je bilo že dodobra utečeno 60 let nazaj, ko je celotna Jugoslavija gradila stanovanja na veliko, in so imeli dobro naštudirano socialno dinamiko družine, zato so snovali spalnice nekoliko večje, ki so omogočale postavitev dodatne otroške postelje ali pograda v spalnico. Tako mala stvar je družini z novim družinskim članom omogočala funkcionalno premostitev za nekaj let, preden so se imeli možnost seliti v večje stanovanje.

Kje se je torej izgubila logika preprostega človeškega pragmatizma in je postal slovenski stanovanjski sistem tako temeljito zavozlan? Celo do te mere, da je nekaj uspešno samo pod pogojem, če so izpolnjeni neki abstraktni cilji nekega enako abstraktnega krovnega dokumenta. Kam pa je odšla zdrava kmečka pamet?

 

[1] Velja za določene sektorje

[2] Vir: študija »Financing of Social Housing in Selected European Countries« avtorja Noel Cahill iz leta 2014

[3] Vir: https://www.huduser.gov/portal/pdredge/pdr_edge_featd_article_011314.html

[4] Vir: https://www.dnevnik.si/1042772235/lokalno/ljubljana/soseska-zeleni-gaj-za-38-kvadratnih-metrov-141000-evrov

[5] Vir: Približen znesek: lastni izračun na podlagi trenutne ponudbe SSRS za stanovanja v Borovnici.

 

Srđan Nađ & Urška Podlogar Kos

 

Naroči revijo Outsider

 

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiLjubljana prihodnosti kot oglaševalska izložba
NaslednjiSmrtonosna estetizacija socialnih stanovanj?Next
Povezani članki
Loading...
ArhitekturakritikaStanovanjske politike

Miloš Kosec: Bivanje na kredit?

5 novembra, 2019
ArhitekturaStanovanjske politike

V iskanju doma v prestolnici

4 junija, 2017
ArhitekturaStanovanjske politike

Gole hiše

5 maja, 2017
ArhitekturaStanovanjske politike

Lastnina in utopija v novem desetletju

10 januarja, 2020
ArhitekturaStanovanjske politike

Nova ljubljanska železniška postaja bo večja od dunajske!

18 septembra, 2017
ArhitekturaStanovanjske politike

Stanovanjski sklad Marije Antoanete

27 aprila, 2017
ArhitekturaRecenzijaStanovanjske politike

Gentrifikacija na filmu

24 decembra, 2019
Stanovanjske politike

Reševanje stanovanjskega vprašanja

23 maja, 2017
1 2 … 7
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo