V razmislek in pomoč pri eni večjih življenjskih odločitev.

Kdaj je prenova hiše ali stanovanja dobra možnost za vas? Odgovor je kompleksen in odvisen od vrste okoliščin, vseeno pa lahko izpostavimo nekatere vidike, ki jih je vredno vzeti v račun.

O prenovi verjetno razmišljate, če se najdete v enem od naslednjih scenarijev:

1. Morda ta članek berete v mansardi pri starših, ki ste si jo zasilno uredili za nekaj let, ali v najemniškem stanovanju, za katerega veste, da ga bo lastnik kmalu potreboval za odraščajoče otroke. Morda zdaj, v času praznikov sanjate o domu, ki bo povsem vaš. Niste prepričani ali bi se lotili gradnje lastne hiše, ali bi morda raje kupili staro hišo oziroma stanovanje in se lotili prenove?
2. Morda ste podedovali hišo ali stanovanje, in se sprašujete ali bi jo bilo vredno prenoviti, bodisi za lastne potrebe bodisi za oddajanje v najem.
3. Morda delate na daljavo, po celem dnevu sedenja za računalnikom pa bi se z veseljem lotili obdelovanje vrta ali urejanje lastne hiše. Na internetu ste izbrskali ponudbo za zelo poceni posest na podeželju s slikovitim vrtom in hiško, ki pa je v precej klavrnem stanju.

Razmislek o smotrnosti in prednostih prenove bo v vsakem od primerov nekoliko drugačen. V prvem primeru se sprašujete o tem, v kakšnem okolju želite živeti in kaj pričakujete od vašega doma, kakšne so vaše vrednote. V drugem primeru, ko ste soočeni s konkretno stavbo, pa je v ospredju vprašanje smotrnosti prenove glede na stanje in kvalitete stavbe.

Kje živeti?

Ko iščete svoj prostor pod soncem, se najprej vprašajte, v kakšnem okolju želite živeti. Seveda ima pomemben vpliv na odločitev bližina delovnega mesta ali sorodnikov, a ne pozabimo, da je okolica doma za dobro počutje v njem ravno tako pomembna kot njegova notranjost. Ne mislim zgolj urejenega vrta pred hišo, ampak občutek, da živimo v kraju z lastno identiteto.

Lepše se je sprehajati po jedru katerega od naših številnih mest ali trgov, kjer so stavbe medsebojno usklajene, pogledi pa segajo od zvonikov bližnjih cerkva do vrhov oddaljenih hribov, kot pa po labirintu predmestnih dovoznih cest, ki jih obrobljajo žive meje vase zazrtih vrtov.

Če si želite življenja v dobro povezani sosedski skupnosti, če cenite bližino delovnih mest, kulturnih ustanov in kavarnic, si boste verjetno želeli ustvariti dom v starem jedru naselja, kjer je prenova največkrat edini način, da pridete do stanovanja. Če pa lahko delate od doma in si želite odmaknjenosti in miru, ki ga nudi podeželje, je prenova stare domačije odlična možnost.

Tanja Kogler-Rainer, Prenova domačije na Goričkem, 2012

Odkrivanje kvalitet v starem

Proces prenove nas pripravi, da začnemo o domu in svojem odnosu do njega razmišljati drugače. Pri načrtovanju lastne hiše imamo več manevrskega prostora za uresničitev naših želja, pri čemer se lahko načrtovanje sprevrže v podrejanje prostora naši volji. Po drugi strani nas že razmislek o prenovi pripravi do tega, da pretresemo svoja pričakovanja do doma in svojega življenjskega prostora, saj se moramo prilagoditi obstoječi stavbi.

Meta Kutin, Prenova za srečna leta, 2017, foto: Janez Marolt

Nekaterim zamislim se moramo odpovedati, lahko pa odkrijemo, da nam prostori omogočajo načine rabe, za katere bi pri novogradnji težko našli prostor. Morda se zadovoljimo z manjšo kopalnico, hkrati pa najdemo sobo, ki je kot nalašč za knjižnico ali kabinet. Včasih imajo stara stanovanja ali hiše obrtniško spretno izvedene detajle ali druge lastnosti, ki bi jih pri novogradnji težko finančno upravičili: visoke strope, lesena tla, kamin, poslikane stene in podobno. S prenovo lahko omogočite, da dragocena stavbna dediščina (tudi če ni formalizirana z vpisom v register) živi naprej, vi pa postanete del njene zgodbe.

Skrb za okolje in denarnico.

Prenova se skoraj vedno izkaže tudi za okolju prijaznejšo možnost: novogradnja ustvari kup gradbenih odpadkov. Tako tistih, ki nastanejo v procesu zidave, in še pomembneje tistih, ki bodo nastali ob neizbežni rušitvi oziroma prenovi stavbe. (Pomislimo samo na količino izolacije, s katero običajno oblačimo stavbe). Novogradnja je v primerjavi s prenovo bistveno bolj energetsko potratna. Tudi če si predstavljamo zelo temeljito prenovo, ko pri stavbi ohranimo le nosilno konstrukcijo, še vedno porabimo manj virov in ustvarimo manj bodočih odpadkov kot z gradnjo stavbe od temeljev navzgor.

Studio.a+v, Prenova hiše v Podutiku, 2017, foto: Klemen Brumec

Ravno z namenom spodbujanja prenove obstoječih stavb, ohranjanja prostora in naravnih virov v zadnjih letih predvsem na nemško govorečem prostoru intenzivno preučujejo celo možnost prepovedi novogradenj individualnih stanovanjskih hiš.

Za večino ljudi je najpomembnejši faktor pri odločanju o prenovi cena. Prenova je še vedno nekoliko cenejša od primerljive novogradnje. Končni znesek je odvisen od številnih dejavnikov, med drugim od stanja stavbe in morebitnih potrebnih upravnih postopkov. Nekoliko več je tudi manevrskega prostora za fazno izvedbo del. Če se vam z vselitvijo mudi, je lahko prenova tudi bistveno hitrejša pot do novega doma, sploh če ni potrebno posegati v konstrukcijo.

Več glav več ve

Ravno zato, ker je proces prenove kompleksen in skriva številne neznanke, priporočamo, da se ga ne lotevate sami. Arhitekt z izkušnjami na področju prenove vam lahko prihrani veliko časa, denarja in skrbi. Z morebitno pomočjo drugih strokovnjakov bo pregledal stavbo, skupaj z vami zasnoval dom v skladu z vašimi željami in potrebami in ocenil potrebni obseg in čas prenove. Lahko se izkaže, da je potrebnih posegov manj, kot ste si sprva predstavljali. Po drugi strani pa lahko tudi na prvi pogled dobro ohranjena stavba zahteva nekatere posege, ki jih lahko predvidi le oko strokovnjaka.

a2o2, Hiša MM, 2020, foto: Ana Skobe

V Sloveniji iz številnih zgodovinskih in družbenih razlogov visoko cenimo lastno nepremičnino, zasnovano v skladu z našimi potrebami in življenjskim slogom. Novogradnja enodružinske hiše pa ni edina pot do tega cilja. Odločitev za prenovo nas pripelje do enako, če ne bolj kvalitetnega življenjskega okolja, z manjšim vplivom na okolje, največkrat za manj denarja.

Napisal: Patrik Benedičič
Naslovna slika: Dalija Tanšek, Lado Tratnik, prenova v vasi Barka (foto P. B.)